Torek, 27. 12. 2022, 17.09
1 leto, 11 mesecev
Zakaj je Ruse, ki so pribežali v Srbijo, strah srbske tajne službe
V Srbijo je od začetka ruskega napada na Ukrajino morda prišlo že več kot 200 tisoč ruskih državljanov. Nekateri Rusi se v Beogradu gibljejo previdno, saj ne želijo vzbujati pozornosti. In zato imajo razumljive razloge, poudarja nemški dopisnik v Beogradu Michael Martens: srbsko tajno službo vodi odločno prorusko usmerjeni Aleksandar Vulin.
Ruski napad na Ukrajino, ki se je začel 24. februarja letos, je številne Ruse pognal v tujino. Veliko jih je prišlo v Srbijo. Tudi zato, ker ima ta država še vedno redne, pogoste in neposredne letalske povezave z ruskimi mesti, kot so Moskva, Sankt Peterburg, Kazan in Soči.
Močan pritok iz Rusije v Srbijo
Po podatkih srbskega notranjega ministrstva je samo med februarjem in oktobrom letos stalno prebivališče v Srbiji prijavilo več kot 140 tisoč ruskih državljanov. Prišlo je tudi skoraj 23 tisoč Ukrajincev in okoli 5.500 Belorusov, pojasnjuje Michael Martens, dopisnik nemškega časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) za jugovzhodno Evropo.
Te številke seveda ne povedo ničesar o tistih, ki so morda po prijavi spet odšli. A sodeč po pogostosti ruščine, ki jo lahko slišite v Beogradu, je veliko Rusov ostalo – in še več jih je prišlo.
Večina Rusov živi v Beogradu
Pritok Rusov v Srbijo (predvsem v Beograd) ne pojenja, nasprotno. Potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin 21. septembra razglasil mobilizacijo, se je število ruskih priseljencev v Srbiji močno povečalo. Morda jih je že 200 tisoč ali več, ocenjuje Martens.
Martensov niz tvitov o Rusih v Srbiji:
On Russians and Serbs.
— Michael Martens (@Andric1961) December 23, 2022
(Well. That is way too pompous. So let this thread better be called: On some Russians and some Serbs.)
Celotna podjetja so se preselila iz Rusije v Srbijo. Večina Rusov in rusko govorečih priseljencev živi v Beogradu, a niso enakomerno razporejeni po mestu. Številni so premožni, zato prebivajo predvsem v centru in v boljših mestnih soseskah.
Ruščina na beograjskih ulicah
Na Vračarju, ki je ena od Martensovih najljubših sosesk v Beogradu, so Rusi povsod. V trgovinah, kavarnah, na ulicah boste slišali ruščino. "Polovica kupcev je Rusov," je nemškemu dopisniku povedala blagajničarka v enem od beograjskih supermarketov.
Ruščina je postala drugi jezik v Beogradu. Rusi so tukaj zdaj največja manjšina. Njihova prisotnost začenja spreminjati sociološko mikroklimo mesta. Slaba stran za mnoge domačine: cene najemnin skokovito rastejo. "Če bo šlo tako naprej, bomo kmalu imeli pri nas moskovske cene," je Martensu napol v šali rekel njegov srbski prijatelj.
Prišli so Putinovi nasprotniki
Toda kot poudarja nemški dopisnik, so politične posledice množičnega priseljevanja vsaj tako zanimive kot gospodarske. Prvi val priseljevanja, ki se je začel malo po 24. februarju, je bil izrazito političen. Večina je bila ostrih nasprotnikov Putina.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić in ruski predsednik Vladimir Putin imata tesne stike.
Drugi val se je začel po Putinovem ukazu o mobilizaciji septembra in še vedno traja. Velja sicer za manj politično spodbujenega, čeprav je tudi izjava, da ne nameravamo umreti v nori vojni, precej politična izjava, pravi Martens.
Ali srbska tajna služba posreduje podatke v Moskvo?
Nekateri Rusi se po pisanju nemškega dopisnika v Beogradu gibljejo previdno, ker ne želijo vzbujati pozornosti. In za to imajo razumljive razloge. Srbsko tajno službo vodi Aleksandar Vulin, ki je odločno prorusko usmerjen politik.
Medtem ko so Ruse v Srbiji sprejemali in sprejemajo z odprtimi rokami, mnogi še vedno stopajo previdno. Konec koncev, če se javno uprejo Putinu, se morajo bati, da bi srbska tajna služba njihove podatke posredovala Moskvi, piše Martens.
Protiputinovski Rusi
Kljub temu nekateri Rusi v Beogradu javno in vidno nasprotujejo Putinu in vojni, na primer Anja Gladišev in Gleb Pušev iz Sankt Peterburga, ki sta v Beograd prišla s prvim valom februarja letos.
Srbsko obveščevalno službo vodi prorusko usmerjeni Aleksandar Vulin, zaradi česar se po pisanju nemškega dopisnika Michaela Martensa nekateri protiputinovsko usmerjeni Rusi v Beogradu javno ne izpostavljajo preveč.
Ko je nek srbski častnik dejal, da so v Ukrajini nacisti, je Pušev, ki je nekaj časa živel v Odesi, odgovoril, da so tam seveda nacionalisti kot v katerikoli drugi državi in vrnil vprašanje: "V Beogradu je več kot sto grafitov o Ratku Mladiću – ali to pomeni, da so Srbijo osvojili fašisti?"
Se bo srbski pogled na svet spremenil?
Takšne zgodbe in vprašanja vznemirjajo nacionalistične Srbe, je prepričan Martens, ker spodkopavajo njihov pogled na svet, v katerem so Američani vedno zlobni, Rusi vedno dobri, Srbi pa žrtve. Ko Srbi rečejo Glebu: "Dobrodošel v Srbiji, tudi tu imamo radi Putina," ta mirno odvrne, da sovraži Putina.
8