Torek, 9. 8. 2022, 21.54
1 leto, 8 mesecev
Bo Putin pustil Srbijo na cedilu?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,86
61
Srbija, ki jo vodi Aleksandar Vučić, poskuša vijugati med zavezništvom s Putinovo Rusijo in vstopanjem v EU. Na drugi strani Vladimir Putin vijuga med tradicionalnim zavezništvom s Srbijo in željo, da bi čim več muslimanskih držav podprlo njegovo protizahodno politiko.
Ruski predsednik Vladimir Putin poskuša kljubovati Zahodu z oblikovanjem velikega protizahodnega zavezništva. Zaveznike išče tudi v muslimanskih državah, zaradi česar si v tem trenutku najverjetneje ne želi kakšne nove vojne na Balkanu, ki bi jezo muslimanov usmerila tudi proti Rusiji.
Srbsko-albanski spor ima že dolgo brado, zato ni bilo veliko presenečenje, ko se je pred kratkim spet močno zaiskrilo med Srbijo in Kosovom. Nekateri so celo ugibali o možnosti izbruha spopadov med obema državama. To se na koncu ni zgodilo.
Ruska zaveznica
Nedavna kosovska kriza je seveda vzbudila veliko politične in medijske pozornosti zaradi zadnje čase zaostrenih mednarodnih odnosov. Vučićeva Srbija je namreč poleg Orbanove Madžarske edina evropska zaveznica Putinove Rusije, medtem ko ima Kosovo, katerega neodvisnosti Srbija ne priznava, podporo Zahoda.
Zahod si seveda ne želi izbruha kakšne nove balkanske vojne, saj bi bila poleg Ukrajine to še ena huda kriza več, ki bi jo moral reševati. A če pogledamo podrobneje, zaostritev kosovske krize morda v tem trenutku ni niti v interesu ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Medsebojna usklajenost med Moskvo in Banjaluko?
To, da so Rusi in Srbi zavezniki, je seveda znano dejstvo. Glede na to, da je Milorad Dodik, srbski član predsedstva BiH in voditelj bosenskih Srbov, lani začel vse bolj resno groziti z odhodom Republike Srbske iz BiH, so številni prepričani, da so bile Dodikove grožnje usklajene s Kremljem. Ta se je lani začel resno pripravljati na napad na Ukrajino.
Voditelj bosenskih Srbov Milorad Dodik ima zelo dobre odnose z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Toda zaradi vojne v Ukrajini, ki ne poteka v skladu s Putinovimi načrti pred vojno, je moral odložiti izstop Republike Srbske iz BiH.
Verjetno ne bi bilo presenečenje, če bi Dodikova Republika Srbska v primeru uspeha Putinove bliskovite vojne proti Ukrajini zares poskušala izpeljati odhod iz BiH.
Spodletela Putinova bliskovita vojna
A Putinova bliskovita vojna je spodletela: ukrajinska vojska ni razpadla kot hišica iz kart (tako kot na primer lani poleti afganistanska vojska po umiku ZDA iz Afganistana), ampak se je začela srdito braniti. Tudi ukrajinska oblast na čelu s predsednikom Volodimirjem Zelenskim ni pobegnila iz Kijeva, ampak je kljubovala pritiskom Moskve.
Putinu je seveda po nekaj dnevih postalo jasno, da ne bo nič s kratkotrajno bliskovito vojno, ampak da bo za uresničitev vsaj dela svojih ciljev potreboval najmanj nekaj mesecev vojskovanja. Dodatna težava so bile zahodne protiruske sankcije.
Putin išče zaveznike v islamskem svetu
Pritisk Zahoda poskuša Putin omiliti z oblikovanjem nekakšnega velika proruskega protizahodnega zavezništva na svetovni ravni. Kitajska je bila seveda hitro na njegovi strani, tudi Indija, druga najbolj naseljena država na svetu, se ni pridružila zahodnim protiruskim sankcijam.
Islamska republika Iran je že skorajda tradicionalni zaveznik Rusije. Na fotografiji vidimo srečanje med Putinom, iranskim vrhovnim voditeljem ajatolo Alijem Hamenejem (levo) in iranskim predsednikom Ebrahimom Raisom, ki je bilo julija letos v Teheranu. Putin poskuša zadnje čase čim bolj otopliti odnose tudi s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, zaveznike pa išče tudi v severni in podsaharski Afriki.
V svoj tabor poskuša Putin spraviti tudi čim več muslimanskih držav, pri čemer seveda računa na tradicionalno protizahodno usmerjenost številnih muslimanov. Morda je prav to razlog, da Putinu zdaj odcepitev Republike Srbske ni bila več v interesu. Ta odcepitev bi namreč zelo verjetno pripeljala do spopadov med Srbi in Bošnjaki.
Rusija je v zagati
Bošnjaki bi seveda lahko v primeru nove vojne - ki bi verjetno hitro dobila nekatere značilnosti verske vojne - računali na simpatije muslimanov po vsem svetu. Če bi se Putinova Rusija javno in glasno postavila na stran Republike Srbske, bi si s tem nakopala jezo muslimanov. Verjetno bi se javno mnenje v muslimanskih državah v tem primeru tudi glede rusko-ukrajinske vojne nesporno postavilo na ukrajinsko stran.
Podobno bi se verjetno zgodilo tudi, če bi se pred dnevi napeti odnosi med večinsko muslimanskimi kosovskimi Albanci in pravoslavnimi Srbi zaradi novih pravil na kosovsko-srbski meji razdivjali v novo vojno. Simpatije muslimanov bi bili najverjetneje na strani kosovskih Albancev. Rusija bi bila tako v veliki zagati: če bi v primeru izbruha vojne podprla svoje tradicionalne zaveznike Srbe, bi s tem razjezila muslimane.
Bi se Rusija postavila na stran Srbov ali islamskega sveta?
Veliko vprašanje je, koliko voditeljev muslimanskih držav bi še naprej tesno sodelovalo s Putinovo Rusijo, če bi se javno mnenje v teh državah usmerilo proti Rusiji. Morda bi Rusija v primeru izbruha vojne med Srbijo in Kosovom celo pustila na cedilu Srbe, in sicer zaradi strahu, da bi zaradi nezadovoljstva islamskega sveta padla v vodo gradnja zgoraj omenjenega svetovnega protizahodnega zavezništva.
Putin in čečenski voditelj Ramzan Kadirov zelo tesno sodelujeta. Kadirov je tudi nekakšen Putinov piarovec za islamski svet. S pomočjo Kadirova Putin pošilja v islamski svet sporočila, s katerimi poskuša pridobiti podporo muslimanov za svoje merjenje moči z Zahodom.
Srbe so sicer v sporu s kosovsko oblastjo javno podprli nekateri ruski politiki. Toda najbolj zanimivo je, da se je javno oglasil tudi čečenski voditelj Ramzan Kadirov, ki je obenem Putinov neformalni piarovec za islamski svet. Drugače povedano: Putin uporablja Kadirova za posredovanje svojih sporočil islamskemu svetu.
Kaj Putin in Kadirov sporočata muslimanom
Kadirov je tako na spletni platformi Telegram med drugim pohvalil prorusko držo srbskega predsednika Aleksandra Vučića, za napetosti na Kosovu pa obtožil Nato, češ da s hujskanjem poskuša sprožiti spopade. Ošvrknil je tudi muslimane, kosovske Albance, češ da so na strani hujskaškega Nata.
Sporočilo Kadirova morda nakazuje, da izbruh spopadov med Albanci in Srbi v tem trenutku ni v interesu Putinove Rusije. Tako kot v tem trenutku Kremlju ni v interesu odcepitev Republike Srbske – v začetku junija je tako Dodik javno povedal, da je izstop Republike Srbske iz BiH odložen zaradi vojne v Ukrajini.
Rusko-muslimansko ali rusko-srbsko zavezništvo?
Če sklenemo: zelo verjetno je, da bo rusko-srbsko zavezništvo za Putina toliko časa v drugem planu, dokler bo potreboval podporo islamskega sveta, da bo lažje kljuboval pritiskom Zahoda.
61