Torek, 27. 3. 2018, 17.28
6 let, 7 mesecev
"Zahod očitno spet izvaja gonjo proti Rusiji" #video
Strokovnjak za mednarodne odnose Bogomil Ferfila meni, da je Slovenija ravnala pravilno, ker se ni pridružila skupini držav EU, ki so po zastrupitvi ruskega vohuna Skripala na Otoku napovedale izgon ruskih diplomatov. Ta odločitev je v skladu z gospodarskimi interesi Slovenije, medtem ko bi Velika Britanija svojo diplomatsko akcijo proti Rusiji lahko izkoristila tudi za preizkušanje terena v ključnem obdobju brexita.
Po poročanju spletnega portala EUobserver se je diplomatski akciji Velike Britanije za izgon ruskih diplomatov za zdaj pridružilo 17 držav članic Evropske unije in Nato. Zadnja v vrsti držav, ki se je odločila za omenjeno potezo, je britanska soseda Irska.
Na drugi strani se za izgon diplomatov poleg Slovenije ni odločilo devet članic evropske družine, in sicer Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Grčija, Luksemburg, Malta, Slovaška in Portugalska. Slovaška sicer razmišlja, da bi se pridružila omenjeni pobudi, medtem ko so iz Belgije kasneje sporočili, da bodo izgnali enega diplomata.
Video: Planet TV
Ruske diplomate bo izgnala tudi Avstralija
Sophie Honey: Čas je, da mednarodna skupnost stopi skupaj
Ruskega izgnanca v Londonu zadavili s pasjim povodcem
"Zagotovo je vedel, koliko tvega. V očeh drugih je veljal za izdajalca."
Rusija uspešno preizkusila novo hipersonično raketo #video
Proti izgonu diplomatov in sankcijam zoper Rusijo tudi Avstrija
To bi se po poročanju bruseljskega spletnega portala v prihodnjih dneh lahko spremenilo, vendar pa so nekatere od držav članic pri sporu med Londonom in Moskvo že zavzele precej trdna stališča.
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je na primer v skupni izjavi z avstrijsko zunanjo ministrico Karin Kneissl poudaril, da Avstrija na nacionalni ravni proti Rusiji ne bo sprejela nobenih ukrepov.
"Komunikacijske kanale z Rusijo želimo ohraniti odprte. Avstrija je nevtralna država, sebe pa vidi kot most med Zahodom in Vzhodom," sta z Dunaja sporočila Kurz in Kneisslova.
Video: Planet TV
Erjavec ne bo ukrepal, dokler preiskava ne bo končana
Ko beseda nanese na ravnanje Slovenije, novinarji EUobserverja navajajo, da je slovenski zunanji minister Karl Erjavec februarja v Ljubljani gostil ruskega šefa diplomacije Sergeja Lavrova.
Kot poročajo, se je Erjavec odločil, da z odločitvami proti Rusiji ne bo hitel, dokler preiskava ne bo pokazala, kaj se je zgodilo pri zastrupitvi nekdanjega ruskega agenta Sergeja Skripala in njegove hčerke Julije v Salisburyju na jugu Anglije.
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je poudaril, da Slovenija ne bo ukrepala, dokler preiskava zastrupitve Skripala ne bo ponudila konkretnih dokazov o ruski vpletenosti.
Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko (OZP), poslanec NSi Jožef Horvat, je danes napovedal sklic seje odbora zaradi usklajene diplomatske akcije članic EU z izgonom ruskih diplomatov, ki se mu Slovenija ni pridružila. Horvat meni, da bi se mu morala, a želi predvsem doseči, da bi državni zbor dal navodilo vladi, kaj naj naredi. Horvat je ob tem spomnil, da je državni zbor tisti, ki v skladu z zakonom o zunanjih zadevah usmerja zunanjo politiko države. (STA)
Ferfila: Na Otoku so iz zastrupitve vohuna naredili veliko dramo
Na vprašanje, ali je Slovenija ravnala prav, ker se zaradi solidarnosti z Otokom ni odločila za izgon ruskih diplomatov, strokovnjak za mednarodne odnose Bogomil Ferfila meni, da je slovenska zunanja politika ravnala pravilno.
"Ta odločitev je v skladu z gospodarskimi interesi Slovenije. Slovenija ima z Rusijo veliko več gospodarskih stikov kot z Veliko Britanijo, ne nazadnje pa se z Rusijo trenutno bolj povezujemo kot na primer z ZDA," meni predavatelj na fakulteti za družbene vede.
Hkrati opozarja, da preiskava zastrupitve Skripala še ni ponudila nobenih trdnih dokazov, da za napadom resnično stoji Rusija: "Na Otoku so iz tega dogodka naredili veliko dramo. Ko je vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn britansko vlado opozoril, naj počaka na dokaze, preden krivdo za dogodek pripiše Rusijo, so torijci skočili pokonci in ga obtožili, da je izdajalec."
"Zahod se sprašuje, ali mu je Rusija res ušla"
Po njegovih besedah zadnje dogajanje v svetovni politiki, tudi obtožbe o domnevnem vmešavanju Rusije v zadnje ameriške predsedniške volitve, kažejo, da Zahod očitno spet izvaja gonjo proti Rusiji.
"To gonjo morda poganja orožarski šov, ki si ga je pred ruskimi predsedniškimi volitvami privoščil ruski predsednik Vladimir Putin. Na Zahodu se namreč številni sprašujejo, ali je mogoče, da je Rusija na področju vojaške in vesoljske tehnologije trenutno korak pred drugimi," meni Ferfila.
Ruski predsednik Vladimir Putin je prvega marca napovedal, da je Rusija razvila nov tip jedrskega izstrelka, proti kateremu bo dosedanja protiraketna obramba neuporabna.
Kot poudarja, se voditelji zahodnih držav dobro zavedajo, da je najbolj učinkovit način zaustavitve Rusije prav stopnjevanje diplomatskih in gospodarskih sankcij: "To je področje, kjer se Rusijo še da zaustaviti, medtem ko je pri Kitajski to nima učinka."
Ali Velika Britanija že preizkuša teren za prehodno obdobje brexita?
Po njegovih besedah se je v zadnjih dneh spet pokazala neenotnost evropske zunanje politike, hkrati pa bi lahko Velika Britanija s svojo diplomatsko akcijo že preizkušala teren za sodelovanje s posameznimi državami članicami EU v prehodnem obdobju brexita.
"Ko se bo to zgodilo, bo za EU nastopila velika preizkušnja. Velika Britanija bo namreč z nekaterimi državami poskušala skleniti ugodne bilateralne pogodbe in jih bo tako vlekla iz evropske povezave," je prepričan predavatelj na fakulteti za družbene vede.
Strokovnjak za mednarodne odnose Bogomil Ferfila meni, da se Zahod boji, da ga je Rusija prehitela pri razvoju vojaške in vesoljske tehnologije.
V omenjeni skupini držav bodo po njegovih besedah vse države članice EU, s katerimi podjetja na Otoku sklepajo obsežne posle. "Skupina držav članic, ki so izgnale ruske diplomate, bi lahko bila tudi skupina držav, s katerimi bo London v prehodnem obdobju poskušal doseči dogovore. Slovenije med njimi zagotovo ne bo," pričakuje Ferfila.
Če bo Veliki Britaniji to na koncu uspelo, bo to po njegovih besedah za državo to velik uspeh. "Na takšen način bo Velika Britanija obdržala trg in stike z najpomembnejšimi gospodarskimi partnericami, hkrati pa se bo rešila vplačevanja v evropski proračun in bremen evropske zakonodaje," še dodaja Ferfila.
23