Četrtek, 8. 3. 2018, 19.46
6 let, 1 mesec
Klemen Grošelj o zastrupitvi nekdanjega ruskega vohuna
"Zagotovo je vedel, koliko tvega. V očeh drugih je veljal za izdajalca."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,26
1
Ruski obveščevalci bi se lahko maščevali svojemu nekdanjemu pripadniku, nedavno zastrupitev upokojenega ruskega vohuna na Otoku komentira obramboslovec Klemen Grošelj. Če so bile tovrstne likvidacije tajnih služb značilne predvsem v preteklosti, so se po njegovih besedah v sodobnosti morda celo vrnile. Na območju, kjer je obveščevalna dejavnost vseh ključnih akterjev zelo velika, med drugim leži tudi Slovenija.
Zastrupitev nekdanjega ruskega vohuna in častnika ruske vojaške obveščevalne službe (GRU) Sergeja Skripala, ki je zaradi izpostavljenosti živčnemu strupu trenutno v kritičnem stanju v eni od londonskih bolnišnic, je javnost spomnila na smrt nekdanjega ruskega vohuna Aleksandra Litvinenka.
Zastrupitev Skripala javnost spomnila na smrt Litvinenka
Ta je leta 2006 v Londonu umrl po zaužitju čaja z radioaktivnim polonijem. Med umiranjem je Litvinenko krivdo za zastrupitev pripisal Rusiji, kar je kasneje potrdila tudi preiskava na Otoku. Izsledki so pokazali, da naj bi za umorom stala ruska obveščevalna služba FSB, verjetno pa naj bi ga naročil ruski predsednik Vladimir Putin.
66-letni Skripal je bil leta 2006 na vojaškem sodišču v Rusiji zaradi izdaje obsojen na 13-letno zaporno kazen. Po poročanju medijev je priznal, da je od 90. let prejšnjega stoletja britanski obveščevalni službi MI6 v zameno za plačilo posredoval informacije o ruskih tajnih agentih, ki so na evropskih tleh delovali pod krinko.
Na Otoku je dobil zatočišče leta 2010, ko je bil eden od četverice zapornikov, ki jih je Moskva izpustila v zameno za deset ameriških vohunov, ki so delali za Rusijo.
Investigators suspect ex-spy Sergei Skripal was poisoned with a rare heavy metal https://t.co/vBzfg67h6F pic.twitter.com/TeHQyTslwP
— Business Insider (@businessinsider) March 7, 2018
Ko vohun zamenja stran, postane izdajalec
Kot je za Siol.net pojasnil obramboslovec Klemen Grošelj, bodo preiskovalci na Otoku težko dokazali, ali je Rusija neposredno vpletena v zastrupitev Skripala.
"Obveščevalne službe takšne operacije običajno vodijo prek mreže različnih posrednikov. Težko je nedvoumno reči, da so se ruski obveščevalci svojemu nekdanjemu pripadniku, ki ga imajo za izdajalca maščevali, ni pa tega mogoče povsem izključiti," pojasnjuje Grošelj.
Po besedah predavatelja na ljubljanski fakulteti za družbene vede sicer nobena obveščevalna služba ni navdušena, če znotraj njenih struktur delujejo posamezniki, ki izvajajo naloge za nasprotno stran: "Takšni posamezniki v očeh teh služb predstavljajo izdajalce. Gospod Skripal je zagotovo vedel, kakšnim tveganjem se izpostavlja."
Obramboslovec Klemen Grošelj poudarja, da je zastrupljeni Sergej Skripal v očeh ruskih obveščevalcev veljal za izdajalca.
Pri omenjenem primeru zastrupitve gre z vidika pravne države za nezakonito dejanje in kršitev mednarodnih norm, vendar pa je to vedno bil in je še vedno del obveščevalnega sveta.
"Gre za sivo področje sodobnih družb, kjer okviri pravne države izginjajo. V hladni vojni je bilo tovrstnih likvidacij veliko, glede na čas, v katerem živimo, pa se ne bi čudil, da so se tovrstne prakse morda celo vrnile," poudarja Grošelj.
Strup omogoča hiter in preprost umik napadalca
Po njegovih besedah zunajsodne likvidacije izvaja mnogo velikih obveščevalnih služb, tovrstna praksa pa ni omejena samo na območje nekdanje Sovjetske zveze.
"Zahodne obveščevalne službe so morda pri tem bolj omejene z domačim pravnim redom, čeprav recimo delovanje izraelskih tajnih služb na Bližnjem vzhodu in na palestinskih ozemljih tega ne dokazuje," razlaga obramboslovec.
Nekdanji agent FSB Aleksander Litvinenko je po zaužitju polonija novembra 2006 umrl v Londonu.
Uporaba strupa pri odstranitvi nasprotnikov je po njegovih besedah pogosta, saj gre za relativno preprosto metodo, ki napadalcu omogoča relativno preprost umik, preiskovalcem pa oteži pojasnjevanje okoliščin dogodka.
"Če nekomu podtaknete strup, ta ne učinkuje takoj, ampak sčasoma. Zato je težko dokazati, kdo točno je podtaknil strup in kdaj točno je žrtev zaužila strupeno snov. Na voljo ostaja samo časovni okvir, v katerem pa je bila žrtev obkrožena z različnimi ljudmi," razlaga Grošelj.
Skripal za razliko od Litvinenka ni nastopal proti Putinu
Za razliko od Skripala je pokojni Aleksander Litvinenko s svojim političnim udejstvovanjem kljuboval Putinu in njegovi oblasti.
Medtem ko so novinarji že potegnili vzporednice med zastrupitvijo Skripala in umorom Litvinenka, predavatelj na fakulteti za družbene vede opozarja, da si primera nista tako podobna, kot to morda deluje na prvi pogled.
"Litvinenko je bil povezan s pokojnim Borisom Berezovskim, ki je veljal za ključnega Putinovega nasprotnika. Hkrati je javnosti razkrival zadeve, ki so bile povezane z bombnimi napadi, ki so leta 1999 pretresli državo in zahtevali veliko civilnih žrtev," pojasnjuje Grošelj.
Če so bili pri umoru Litvinenka v ozadju skriti politični motivi, v primeru Skripala po njegovih besedah to za zdaj še ni mogoče zaznati: "Gre za človeka, ki se ni izpostavljal kot kritik aktualnega političnega režima v Rusiji in ki se ni politično udejstvoval proti Putinu ter njegovi oblasti. V javnosti se sicer pojavljajo informacije, da naj bi mu grozili in da se je počutil ogroženo, ampak težko je trenutno reči, kaj se je zgodilo."
FSB bi lahko posredovala, če bi šlo za likvidacijo njenega pripadnika
Če za njegovo zastrupitvijo res stoji Rusija, po besedah Grošlja sicer ni nujno, da je zastrupitev tako kot pri Litvinenku izvedla FSB. "Obstajajo primeri, ko je FSB delovala tudi v tujini, vendar je v tujini bolj prisotna SVR. FSB bi sicer lahko posredovala, če bi bil Skripal njen nekdanji pripadnik. V tem primeru bi bil motiv verjetno maščevanje," poudarja Grošelj.
Glede na aktualno rusko zakonodajo je osnovna naloga FSB nacionalna varnost oziroma varnost znotraj ruskih meja, medtem ko je na zunanje obveščevalne dejavnosti v tujini usmerjena SVR. Skupino glavnih ruskih obveščevalnih služb zaokroža še vojaška obveščevalna služba (GRU), ki deluje znotraj obrambnega ministrstva.
Sedež ruske obveščevalne službe FSB na trgu Lubjanka v Moskvi.
Težave pri novačenju novih vohunov v ruskih vrstah?
Na vprašanje, kakšno sporočilo omenjeni dogodek prinaša za britansko obveščevalno službo MI6, Grošelj odgovarja, da smo priča igri obveščevalnih služb, ki lahko vsebuje več različnih sporočil: "Eno od teh je zagotovo notranje sporočilo v Rusijo v smislu, kamorkoli boste šli, vas bomo našli. To je zagotovo pritisk na uslužbence ameriških obveščevalnih služb."
Hkrati bi po njegovih besedah lahko šlo tudi za sporočilo MI6, da britanske obveščevalne službe ne morejo zaščititi svojih vohunov, ki so jih ob izmenjavah z drugo stranjo pripeljale nazaj v domovino: "Za britanske obveščevalce to predstavlja težavo v smislu novačenja novih vohunov v ruskih vrstah. V tem kontekstu je primer Skripal, čeprav je obsojanja vreden, pričakovan in razumljiv."
Kot še poudarja Grošelj, bi neznani storilec oziroma naročnik po eni od teorij s takšnim dejanjem lahko želel tudi zaostriti britansko-ruske odnose oziroma odnose med Rusijo in Zahodom.
Ime in kariero si je znotraj obveščevalne službe KGB, predhodnice današnje FSB, ustvaril tudi ruski predsednik Vladimir Putin.
Zahodni Balkan kot mravljišče različnih tajnih agentov
Na vprašanje, na katera geopolitična območja so usmerjene ruske obveščevalne službe, obramboslovec pojasnjuje, da so ruski obveščevalci tradicionalno usmerjeni na Zahod in zvezo Nato ter neposredno soseščino: "Prisotni so tudi na vseh območjih, kjer ima Rusija energetske interese, torej na širšem območju Bližnjega vzhoda in v Mali Aziji ter seveda tudi na Zahodnem Balkanu."
V regiji, v katero spada tudi Slovenija, so se obveščevalne dejavnosti Rusije in drugih držav zaradi različnih interesov posameznih držav v zadnjih letih bistveno okrepile: "Živimo na območju, kjer je obveščevalna dejavnost vseh velikih igralcev zelo velika. Razlog za to je križanje geostrateških in geopolitičnih interesov, ki te službe pritegnejo, da jih spremljajo."
Kot vzroke za povečano dejavnost obveščevalcev v omenjeni regiji Grošelj navaja približevanje držav Zahodnega Balkana EU in Natu, vprašanje prihodnosti in razvoja Bosne in Hercegovine, gospodarske in infrastrukturne interese ter vpliv Kitajske, ki prek Grčije prodira v osrednji evropski prostor.
1