Sreda, 7. 2. 2024, 22.33
9 mesecev
Volitve brez najpriljubljenejšega politika, ki je v zaporu
Pakistanci bodo v četrtek izvolili novo nacionalno skupščino in deželne skupščine v štirih provincah. Volitve bo zaznamovalo dejstvo, da je sodišče pred volitvami zaradi korupcije na dolgoletno zaporno kazen obsodilo najpriljubljenejšega pakistanskega politika, nekdanjega premierja Imrana Kana. Sodišče je nastop na volitvah prepovedalo tudi njegovi stranki Pakistansko gibanje za pravičnost, ki je daleč najpriljubljenejša stranka v državi.
Pakistan je z 241 milijoni prebivalcev peta najbolj poseljena država na svetu. V državi, kjer je kar dve tretjini prebivalcev mlajših od 30 let, je 128 milijonov volivcev (Pakistanci, kot je značilno za veliko večino držav na svetu, dobijo volilno pravico z dopolnjenim 18. letom).
Država, ki je odkrito ali iz ozadja vladajo generali
Pakistan je muslimanska država in jedrska sila, ki je že od osamosvojitve od Velike Britanije v ozemeljskem sporu z veliko sosedo Indijo zaradi večinsko muslimanskega Kašmirja. Pomembno vlogo v notranjepolitično zelo nemirni državi ima pakistanska vojska. Njen vpliv je pogosto močnejši od vpliva demokratičnih volitev.
To je letos izkusil tudi nekdanji pakistanski premier Imran Kan, ki je bil v preteklosti ljubljenec pakistanske vojske. Njegova stranka Pakistansko gibanje za pravičnost (PTI) je bila zmagovalka prejšnjih volitev leta 2018, tudi pred letošnjimi volitvami je bila po anketah daleč najpriljubljenejša med Pakistanci (namerili so ji tudi več kot 40 odstotkov). Toda Kanu, ki je izgubil podporo vojske, so načrte prekrižali pakistanski generali, ki imajo velik vpliv tudi v sodstvu.
Obsodbi tik pred volitvami
Tik pred volitvami je bil 71-letni Kan 31. januarja letos na sodišču obsojen na deset let zapora zaradi izdaje državnih skrivnosti, dan pozneje pa sta bila s tretjo ženo Bušro Bibo obsojena še na 14 let zapora zaradi korupcije (preprodaja državnih daril), prepovedano pa mu je tudi zasesti javno funkcijo v prihodnjih desetih letih. Na zaporne kazni so bili obsojeni tudi nekateri drugi vodilni člani PTI. Poleg tega je sodišče odločilo, da na letošnjih volitvah kandidati PTI na volilnih listih ne smejo imeti strankinega loga (kija za igranje kriketa, zelo priljubljenega športa v Pakistanu, katerega zvezda je bil nekdaj tudi Imran Kan), zaradi česar bodo nastopili kot neodvisni kandidati.
Po aretaciji Imrana Kana maja lani so izbruhnili množični protesti njegovih privržencev, ki so se pogosto končali z izgredi.
Politični opazovalci ugibajo, kako bo to vplivalo na volilno udeležbo (na volitvah leta 2018 je glasovala nekaj več kot polovica volivcev) – ali bodo volivci PTI bojkotirali volitve ali jih bo to le spodbudilo, da bodo v velikem številu glasovali za neodvisne kandidate, povezane s PTI.
Kanova stranka najpriljubljenejša med Pakistanci
Nacionalna skupščina je eden od dveh domov pakistanskega parlamenta – drugi je senat. Nacionalna skupščina ima 266 sedežev, za katere se letos poteguje več kot pet tisoč kandidatov (4806 moških, 312 žensk in 2 transspolni osebi). Pakistan ima za nacionalno skupščino enokrožni večinski sistem po britanskem zgledu. Nacionalna skupščina ima še dodatnih 70 sedežev, ki so rezervirani za ženske in verske manjšine (večinsko prebivalstvo Pakistana so sunitski muslimani).
Če odštejemo najpriljubljenejšo PTI, so javnomnenjske ankete največ podpore namerile desni konservativni Pakistanski muslimanski ligi (od 20 do 33 odstotkov), ki jo vodi nekdanji premier Navaz Šarif. Okoli 12 odstotkov so namerili Pakistanski ljudski stranki, ki jo vodi nekdanji pakistanski zunanji minister Bilaval Buto Zardari. Po nekaj odstotkov so ankete namerile dvema islamističnima strankama.
Bo zmagala stranka Navaza Šarifa?
Glede na to, da je vojska Kanu preprečila udeležbo na letošnjih volitvah, ima največ možnosti za zmago Šarifova Pakistanska muslimanska liga. Ironija je, da se je Šarifu pred volitvami junija 2018 zgodilo podobno kot letos Kanu – dva tedna pred takratnimi volitvami so namreč Šarifa obsodili na deset let zapora. Zmagal je Kan, ki je imel tedaj dobre odnose z vojsko.
Navaz Šarif, ki ima 74 let, je bil do zdaj kar trikrat pakistanski premier. S prekinitvami je bil premier devet let, kar je največ v zgodovini Pakistana. Je poslovnež in eden najbogatejših Pakistancev. Njegov drugi premierski mandat leta 1999 je končal vojaški državni udar. Šarif je bil pozneje obsojen na zaporno kazen in je za deset let odšel v izgnanstvo v tujino. Leta 2013 je še tretjič postal premier. Leta 2018 je bil najprej obsojen na deset, nato pa še na sedem let zapora.
Zdaj sta se vlogi zamenjali, Šarif, ki je bil nekaj časa celo v izgnanstvu, je izboljšal odnose z vojsko in hiti k zmagi, po drugi strani pa so se poslabšali odnosi med vojsko in Kanom. Vojska je bila tudi v ozadju nezaupnice Kanu, ki je bila izglasovana aprila 2022, piše britanski medij Guardian.
Kan z obtožbami na račun ZDA in pakistanske vojske
Kan je tudi javno obtožil takratnega načelnika generalštaba pakistanske vojske Kamara Džaveda Badžvo, da je v ozadju nezaupnice. Poleg vojske je Kan za nezaupnico obtožil tudi ZDA, ker je preveč kritičen do njih. Že marca 2022 je Kan na javnem shodu pred svojimi privrženci pokazal dokument, ki naj bi dokazoval, da je tarča mednarodne zarote na čelu z ZDA. Pozneje je obljubljal, da bo po zmagi na letošnjih volitvah izboljšal odnose med Pakistanom in ZDA.
Že oktobra 2022 je sodišče Kanu prepovedalo opravljanje javne funkcije zaradi korupcije. Kan zanika očitke o korupciji in je prepričan, da so obtožbe proti njemu politično spodbujene ter da je v ozadju obtožb vojska. Maja lani so Kana celo aretirali in priprli (to je na ulice množično pognalo njegove privržence). Aretirali so tudi številne druge vodilne člane PTI, priprli so tudi na tisoče privržencev PTI, ki so se udeležili protestov. Protestirali so tudi pred vojaškimi objekti.
Pakistan je imel v preteklosti tri vojaške državne udare
Kana so pozneje izpustili na prostost, a ga avgusta lani znova priprli, ko so ga zaradi korupcije (preprodaje državnih daril) obsodili na tri leta zapora in pet let prepovedi opravljanja javnih funkcij. Ko je prestajal zaporno kazen, so ga, kot je že omenjeno, pred dnevi obtožili še na 10 in 14 let zapora.
Trenutni načelnik generalštaba pakistanske vojske in s tem dejanska politična številka ena v državi je general Asim Munir.
Pakistanska vojska vlada Pakistanu odkrito (po treh uspelih vojaških pučih so generali vladali med leti 1958–1971, 1977–1988 in 1999 – 2008) ali iz ozadja. Kar 12,5 odstotka pakistanskega državnega proračuna je namenjeno vojski, piše katarski medij Al Džazira.