Ponedeljek, 4. 3. 2024, 6.31
8 mesecev, 3 tedne
150. DAN VOJNE V IZRAELU
Hamas Palestince med ramazanom poziva k vsakodnevnim napadom na Izrael
Palestinsko islamistično gibanje Hamas je danes Palestince na Bližnjem vzhodu pozvalo, naj med muslimanskim svetim mesecem ramazan vsak dan napadajo Izrael, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
18.21 Hamas Palestince pozval k napadom na Izrael med ramazanom
18.19 Tovorna ladja tarča napada pred obalo Jemna
16.21 Odposlanec ZDA pozval k diplomatski rešitvi razmer na izraelsko-libanonski meji
15.40 Sovražnosti na Zahodnem bregu in severu Izraela zahtevali dve smrtni žrtvi
12.03 ZN: Vojna v Gazi je nevaren sod smodnika
10.15 V pogovorih o prekinitvi ognja v Gazi naj bi bil dosežen napredek
6.31 Podpredsednica ZDA pozvala k več pomoči Gazi in takojšnji prekinitvi ognja
18.21 Hamas Palestince pozval k napadom na Izrael med ramazanom
Predstavnik Hamasa Osama Hamdan je v Bejrutu izjavil, naj Palestinci v regiji vsak dan ramazana, ki se bo začel v nedeljo, spremenijo v dan spopadov. Ob tem je poudaril, da mednarodna skupnost ne bi smela biti neaktivna in gledati, kako lakota uničuje prebivalce Gaze, ter da Izrael tega, kar ni dosegel na terenu, ne bo dosegel niti politično.
V soboto je egiptovski časopis Al Qahera News poročal, da si oblasti v Kairu prizadevajo doseči dogovor o premirju v Gazi še pred ramazanom. V luči muslimanskega postnega meseca se namreč krepi strah pred morebitni spopadi v vzhodnem Jeruzalemu, zlasti na Tempeljskem griču, najsvetejšem kraju za Jude, kjer je mošeja Al Aksa, tretji najsvetejši kraj za muslimane.
V luči ramazana so tudi v Washingtonu pretekli teden izraelske oblasti pozvali, naj muslimanskim vernikom zagotovijo dostop do omenjene mošeje. Simbolično pokroviteljstvo nad svetimi kraji v Jeruzalemu ima sicer jordanska kraljeva družina, vendar so ti od leta 1967 de facto pod izraelskim nadzorom.
18.19 Tovorna ladja tarča napada pred obalo Jemna
Pred obalo Jemna je bila danes tarča napada kontejnerska ladja, ki je plula pod liberijsko zastavo, povezana pa naj bi bila z Izraelom, je sporočilo britansko podjetje za pomorsko varnost Ambrey. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, jih pa na območju že mesece izvajajo jemenski uporniški hutijevci v znak podpore Palestincem v Gazi.
Podjetje Ambrey je sporočilo, da je ladja bila približno 163 kilometrov jugovzhodno od jemenskega mesta Aden, ko je poslala signal za pomoč. Podjetje pa po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ni vedelo, ali je bila ladja neposredno zadeta ali poškodovana zaradi eksplozij v bližini.
Ladja je bila iz Singapurja na poti v vzhodnoafriško državo Džibuti. Na seznamu je bila navedena kot ladja, ki jo upravlja izraelsko podjetje, je še sporočilo britansko podjetje in izpostavilo, da gre morda za zastarel podatek, saj plovilo ni navedeno v drugih javnih virih.
Hutijevci od lanskega novembra napadajo tovorne ladje v Rdečem morju in s tem povzročajo resne težave v ladijskemu prometu, saj prek Adenskega zaliva in Rdečega morja poteka 12 odstotkov svetovne trgovine. ZDA in Velika Britanija medtem v odgovor izvajata napade na njihove položaje v Jemnu.
Hutijevci napade na tovorne ladje, povezane z Izraelom, utemeljujejo s solidarnostjo s Palestinci na območju Gaze, ki so že mesece tarča intenzivnih operacij izraelske vojske.
16.21 Odposlanec ZDA pozval k diplomatski rešitvi razmer na izraelsko-libanonski meji
Diplomatska rešitev je edini način za končanje sovražnosti na izraelsko-libanonski meji, je danes v Bejrutu dejal odposlanec ZDA Amos Hochstein. Ob tem je po srečanju s predsednikom libanonskega parlamenta in zaveznikom šiitskega gibanja Hezbolah Nabihom Berijem ocenil, da začasna prekinitev ognja ne bo dovolj.
"Diplomatska rešitev je edini način za končanje sedanjih sovražnosti," je dejal Hochstein, ki z libanonskimi voditelji razpravlja o možnostih za končanje nasilja na izraelsko-libanonski meji. Po njegovi oceni je diplomatska rešitev tudi edini način za doseganje trajne in pravične varnostne ureditve med Izraelom in Libanonom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Dejal je še, da je treba varnostne ukrepe ob modri črti, ki so jo Združeni narodi določili po umiku izraelskih sil iz južnega Libanona leta 2000, spremeniti na način, da bo zagotovljena varnost vseh vpletenih strani.
Hochstein naj bi se v Bejrutu sestal tudi z libanonskim premierjem Najibom Mikatijem in poveljnikom libanonske vojske Josephom Aounom. Zagotovil je, da bo Libanon v prihodnje deležen mednarodne podpore, vendar šele po tem, ko bodo glede trenutnega konflikta "našli pot naprej".
Namestnik vodje Hezbolaha Naim Kasem je medtem ponovil, da bo skupina z napadi na Izrael prenehala, ko bo izraelska vojska končala ofenzivo v Gazi. Po njegovih besedah bi si morali mednarodni posredniki prizadevati za zaustavitev izraelskih operacij v enklavi, ne pa da skušajo preprečiti podporo Hezbolaha Palestincem.
Od napada palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra so se razmere močno zaostrile tudi na izraelsko-libanonski meji, kjer se skoraj vsakodnevno dogaja izmenjava ognja med izraelskimi silami in Hezbolahom.
V Izraelu je bilo doslej po podatkih vojske v napadih libanonskega gibanja ubitih deset vojakov in sedem civilistov, na drugi strani pa je v izraelskih napadih življenje doslej izgubilo najmanj 296 ljudi, večinoma borcev Hezbolaha, pa tudi 46 civilistov.
15.40 Sovražnosti na Zahodnem bregu in severu Izraela zahtevali dve smrtni žrtvi
V spopadu z izraelsko vojsko na okupiranem Zahodnem bregu je bil danes ubit 16-letni Palestinec, je sporočilo ministrstvo za zdravje v Ramali. Po navedbah izraelske vojske se je incident zgodil med nasilnimi izgredi v enem od begunskih taborišč. Medtem je na severu Izraela protitankovski izstrelek ubil eno osebo, so sporočile reševalne službe.
Zdravstveno ministrstvo na Zahodnem bregu je pojasnilo, da so izraelske sile najstnika ustrelile v prsni koš in vrat, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Izraelska vojska je sporočila, da je v begunskem taborišču Amari blizu Ramale izvedla šesturno protiteroristično operacijo, med katero so izbruhnili nasilni izgredi. Izraelske vojake naj bi napadli s kamni in molotovkami, na kar so se ti odzvali s streljanjem.
Vojska je dodala, da so streli zadeli enega človeka, v izmenjavi ognja pa je bila lažje ranjena izraelska mejna policistka. Ob tem je vojska med operacijo aretirala dva osumljenca in zasegla material, ki naj bi ga širilo palestinsko islamistično gibanje Hamas.
Medtem so izraelske reševalne službe sporočile, da je na severu države protitankovska raketa iz Libanona ubila enega človeka. Šlo naj bi za tujega delavca na polju v pokrajini Galileja. Sedem ljudi naj bi bilo ranjenih, od tega dva huje.
Izraelska vojska je v odziv napadla lokacijo, od koder je bila raketa izstreljena. Odgovornost za napad je prevzelo libanonsko šiitsko islamistično gibanje Hezbolah. Po navedbah skupine sicer v napadu ni bila ubita ena oseba, ampak dve, navaja dpa.
12.03 ZN: Vojna v Gazi je nevaren sod smodnika
Vojna med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas v Gazi je sod smodnika, ki bi lahko zanetil spore na širšem območju Bližnjega vzhoda, je danes dejal visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk. Dodal je, da je nujno treba storiti vse, da bi se širjenju konfliktov izognili, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Vojna v Gazi je že povzročila nevarno širjenje konfliktov v sosednjih državah. Globoko me skrbi, da bi lahko vsaka iskrica v tem sodu smodnika povzročila veliko eksplozijo. To bi lahko imelo posledice za vse države na Bližnjem vzhodu in tudi širše," je Türk dejal na zasedanju Sveta ZN za človekove pravice.
Dejal je, da je zaradi več kriznih situacij, ki se med seboj prekrivajo, nevarnost širjenja spopadov v regiji zelo realna. "Vojaško zaostrovanje na jugu Libanona med Izraelom, gibanjem Hezbolah in drugimi oboroženimi skupinami je zelo skrb vzbujajoče," je ocenil.
Poleg tega je sporočil, da je bilo v Libanonu od 7. oktobra lani, ko je izbruhnil konflikt v Gazi, ubitih skoraj 200 ljudi, okoli 90 tisoč pa jih je notranje razseljenih. Veliko škode so utrpele tudi zdravstvene ustanove, šole in druga pomembna infrastruktura.
"Incidente in napade, v katerih so bili ubiti civilisti, tudi otroci, reševalci in novinarji, je treba v celoti raziskati. Nujno je treba storiti vse, kar je mogoče, da bi se izognili širjenju konflikta v regiji," je še dejal visoki komisar ZN za človekove pravice.
Podobna svarila pred širjenjem konfliktov po Bližnjem vzhodu je bilo v zadnjih mesecih moč slišati že večkrat, za zdaj pa ne kaže, da bi se razmere kmalu umirile.
10.15 V pogovorih o prekinitvi ognja v Gazi naj bi bil dosežen napredek
Posredniki in pogajalska ekipa Hamasa so dosegli pomemben napredek v pogovorih o prekinitvi ognja v Gazi, je danes poročala egiptovska državna televizija. Izraelska vojska medtem nadaljuje napade na enklavo, ki so terjali več žrtev. Med drugim naj bi ciljala stanovanjsko sosesko v mestu Rafa in tovornjak, ki je razdeljeval humanitarno pomoč.
Posredniki in pogajalska ekipa Hamasa so dosegli pomemben napredek v pogovorih o prekinitvi ognja v Gazi, je danes poročala egiptovska državna televizija. Izraelska vojska medtem nadaljuje napade na enklavo, ki so terjali več žrtev. Med drugim naj bi ciljala stanovanjsko sosesko v mestu Rafa in tovornjak, ki je razdeljeval humanitarno pomoč.
Pogovori v Kairu so se začeli v nedeljo, na njih pa si egiptovski, ameriški in katarski posredniki s sprtima stranema prizadevajo doseči dogovor o šesttedenski prekinitvi ognja v Gazi. Izraelskih pogajalcev v nedeljo ni bilo, saj palestinsko islamistično gibanje Hamas ni prineslo zahtevanega seznama izraelskih talcev.
Izrael je sicer po navedbah ameriških uradnikov načelno sprejel predlog dogovora s Hamasom, ki poleg prekinitve ognja predvideva tudi izpustitev najbolj ranljivih talcev Hamasa in okrepljeno dobavo humanitarne pomoči v enklavo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Izraelska vojska je medtem v nedeljo nadaljevala napade na Gazo. Ponoči je bilo v napadih na stanovanjsko sosesko v mestu Rafa na jugu enklave ubitih najmanj 13 Palestincev, poroča katarska televizija Al Jazeera.
Po poročanju palestinske tiskovne agencije Wafa naj bi izraelska vojska v nedeljo napadla tovornjak s humanitarno pomočjo v mestu Dejr El Balah, pri čemer je bilo ubitih najmanj devet ljudi. "Na tovornjaku je bila pomoč, v njem pa prostovoljci, ki so peljali hrano razseljenim Palestincem. Napad se je zgodil v tako imenovanem varnem območju," je dejala ena od prič napada.
Istega dne naj bi Izrael napadel tudi Palestince, ki so čakali na pomoč v mestu Gaza. Po navedbah ministrstva za zdravje v enklavi naj bi tudi ta napad terjal več žrtev. Izraelska vojska obtožb do zdaj še ni komentirala.
Palestinsko ministrstvo za zdravje v Gazi je danes sporočilo, da je v zadnjih 24 urah umrlo 124 ljudi. Skupno je tako od začetka spopadov 7. oktobra umrlo že 30.534 ljudi, še okoli 71.980 pa je bilo ranjenih, poroča AFP.
6.31 Podpredsednica ZDA pozvala k več pomoči Gazi in takojšnji prekinitvi ognja
Podpredsednica ZDA Kamala Harris je v nedeljo izpostavila izjemno slabe humanitarne razmere na območju Gaze in tako gibanje Hamas kot Izrael pozvala, naj sprejmeta dogovor o šesttedenskem premirju v zameno za izpustitev talcev. Obenem je kritizirala Izrael zaradi nezadostnih dobav pomoči Palestincem.
"Zaradi izjemnega trpljenja v Gazi mora priti do takojšnjega premirja za najmanj šest tednov. Dogovor bo rešil talce in priskrbel pomembno količino pomoči. Hamas trdi, da želi prekinitev ognja. Dogovor je na mizi in Hamas ga mora sprejeti," je med obiskom Alabame dejala podpredsednica ZDA.
Opozorila je, da v Gazi ljudje stradajo, in poudarila, da mora izraelska vlada bistveno povečati pretok pomoči. "Nobenih izgovorov. Odpreti mora dodatne mejne prehode in ne sme uvajati nepotrebnih omejitev za razdeljevanje pomoči," je v do zdaj najostrejši kritiki Izraela ameriške vlade dejala Harrisova.
"Umrlo je preveč nedolžnih Palestincev. Ljudje, ki so le želeli priti do hrane za svoje družine, potem ko na sever Gaze več tednov ni prišla nobena pomoč, so naleteli na strele in kaos," je dejala o četrtkovem nasilju pri razdeljevanju pomoči v Gazi.
Vendar je ponovila, da mora biti grožnja, ki jo palestinsko islamistično gibanje Hamas predstavlja izraelski varnosti, odstranjena, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Izrael je po navedbah ameriških uradnikov načelno sprejel predlog dogovora s Hamasom, ki predvideva šesttedensko prekinitev sovražnosti in izpustitev najbolj ranljivih talcev Hamasa. Vendar pa Izrael na pogajanjih v Kairu za zdaj ne sodeluje, ker Hamas ne poda zagotovil glede usode talcev.
Pripadniki Hamasa so 7. oktobra lani iz Gaze napadli Izrael, pri čemer je umrlo 1160 ljudi, zajeli pa so še okrog 250 talcev, od katerih jih v Gazi ostaja okrog 130. Umrlo naj bi jih 31.
Izraelski odgovor z ofenzivo v Gazi je medtem po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje v Gazi zahteval že 30.410 življenj, večinoma žensk in otrok. V Gazi vlada veliko pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin.
Bela hiša je v nedeljo potrdila, da bo Harrisova danes sprejela izraelskega ministra brez resorja Benija Ganca, ki se bo srečal tudi z državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom in svetovalcem za nacionalno varnost Jakom Sullivanom.
Nekdanji obrambni minister in politični tekmec premierja Benjamina Netanjahuja Ganc vodi sredinsko stranko Nacionalne enotnosti, ki je po napadu Hamasa vstopila v Netanjahujevo krizno vlado narodne enotnosti – vojni kabinet.