Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Nedelja,
3. 3. 2024,
7.29

Osveženo pred

1 mesec, 1 teden

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,90

Natisni članek

Izrael Gaza Balkan Rusija Ukrajina Marjan Šarec

Nedelja, 3. 3. 2024, 7.29

1 mesec, 1 teden

Marjan Šarec opozarja: Ostati moramo budni

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,90
Marjan Šarec | Foto Aleksander Kolednik

Foto: Aleksander Kolednik

Vojni v Ukrajini in Gazi, napetosti na Zahodnem Balkanu in vzpon nacionalizmov v EU nakazujejo na to, da smo v neki nemirni dobi, zato moramo ostati budni, je v pogovoru za STA opozoril minister za obrambo Marjan Šarec. Pričakuje podporo obrambnim strateškim dokumentom in ob vlaganjih v opremo in kadre napoveduje boljšo letno oceno Slovenske vojske.

Minister Marjan Šarec je spomnil, da se je v Evropi po dveh svetovnih in hladni vojni vzpostavilo precej dolgo obdobje miru. "A še vedno ni človek prišel v tisto fazo, ko rečemo, da smo zdaj pa drugačni, da smo spoznali, da vojne niso rešitev. Na svetu je še vedno mnogo ustrahovalcev, ki jim ni do miru," je posvaril.

Ena od vojn, ki ima posledice tudi v EU, je zagotovo vojna v Ukrajini. V zadnjih dneh je bilo slišati pozive k odločnejšemu ravnanju EU v pomoč Ukrajini, celo razmisleke o napotitvi vojakov v Ukrajino in krepitvi obrambne politike EU.

Šarec pravi, da možnosti, da bi v Ukrajino napotili pripadnike Slovenske vojske, ni: "Sodelujemo v misiji EUMAM, kjer naši inštruktorji v Nemčiji usposabljajo pripadnike ukrajinske vojske. Od začetka pomagamo Ukrajini z vojaško in drugo pomočjo in tukaj se konča."

Vojna v Ukrajini pa ni prva po drugi svetovni vojni na tleh Evrope. "Včasih se pozablja na krvavo balkansko morijo. In vso preteklo dogajanje nam pove, da moramo biti budni, aktivni," je dejal minister. Slovenija po njegovih besedah na mednarodnem parketu vedno znova opozarja na nujnost urejanja odnosov na Zahodnem Balkanu.

Dodatno skrbi porast nacionalizmov in krepitev skrajnih strank znotraj EU. "Skrajnosti seveda nikoli ne prinesejo nič dobrega. Besedi skrajnost in varnost se v osnovi izključujeta. Zato bomo morali vsi veliko narediti za ozaveščanje ljudi," se zaveda.

"Obenem ne smemo pozabiti na vpletanje ruske propagande, širjenje dezinformacij na družbenih omrežjih ostaja rak rana, razvoj umetne inteligence omogoča potvarjanje izjav ljudi. Vse to bo vplivalo," je opozoril.

"Zagotovo se moramo torej vsi potruditi, da v EU ne pride do sprememb, ki si jih ne želimo, in zagotovo imamo zmerni politiki težko nalogo. Upam, da bo v volilni kampanji pred volitvami prišlo do vsebinske razprave in da bo tudi EU sproti reševala probleme, s katerimi se soočamo," je dejal.

Na vprašanje o obrambni politiki in strukturah EU pa je Šarec izpostavil, da so jedrne države EU tudi del jedra Nata, zato EU ni vlagala v ta segment. Po drugi strani pa se je zdaj izkazalo, da je EU ne le obrambno, tudi drugo proizvodnjo selila v države s cenejšo delovno silo, denimo na Kitajsko. Zato je zdaj, ko je prišlo do vojne v Ukrajini, ranljivejša in prihaja do težav, ker ni samozadostna.

Glede razmer v Gazi je spomnil, da je Slovenija na podlagi dogovora med predsednikom vlade in jordanskim kraljem ob robu Münchenske varnostne konference poslala "zajetno pomoč civilnemu prebivalstvu, hrano, nastanitvene potrebščine in otroško hrano ter plenice". "Akcija je bila izvedena hitro, s pomočjo naših zaveznikov. Letalo je pilotiral Slovenec, tako da smo še toliko bolj ponosni," je dejal.

Zavrnitev dovoljenja za izvoz orožja v Izrael, ki ga je slovenski družbi pred enim mesecem zavrnilo obrambno ministrstvo, po njegovih besedah temelji na obstoječi zakonodaji. "Že doslej na ta način na vojna območja ob esklacijah nismo odobravali pošiljanja in tudi tukaj ravnamo enako," je dejal.

Mednarodno dogajanje pa Šarca vodi k razmisleku o tem, da zanašanje na kolektivno obrambo v okviru Nata ni več dovolj, ampak moramo biti sposobni braniti svojo državo. Vojska mora biti dovolj močna, da ima odvračalni učinek, je dejal in ocenil, da je tudi do napada na Ukrajino prišlo zaradi sicer napačne ocene, da bo ukrajinska vojska zlahka premagljiva.

V prihodnjih tednih je pričakovati novo letno oceno Slovenske vojske. Po napovedih ministra bo letos "zagotovo za kakšno stopnjo boljša". "Vsaka nova pridobitev, vsaka nova oprema, vsaka višja kadrovska številka to oceno izboljšuje, smo pa še daleč od tega, da bi bili povsem zadovoljni," je dejal Šarec.

Povzel je, da so se v zadnjem času razmere zelo izboljšale, in spomnil na nakupe dveh transportnih letal Spartan, naročilo šestih helikopterjev, nakup dodatnih oklepnikov 4x4, podpis pogodbe za sistem zračne obrambo Iris - T. "Vse to seveda vpliva na obrambno sposobnost, na usposobljenost vojske," je dejal.

Glede odstopa od nakupa boxerjev Slovenija še čaka na potrditev zadnje države, dokončne odločitve o nakupu drugih bojnih kolesnih vozil 8x8 pa še ni. Zaradi poplav se je časovnica nabav zadržala. "Po drugi strani pa z nekim strahospoštovanjem pristopamo do nabav, vedoč, kaj se je v preteklosti dogajalo z nakupi," je priznal.

Si pa Šarec želi, da Slovenija ne bi bila več le kupec, pač pa tudi prodajalka in proizvajalka vojaške opreme. Zato "ekspresno" povečujejo tudi vlaganja v raziskave in razvoj, s predlanskih dveh na lanskih skoraj 12 milijonov evrov.

Slovenska podjetja imajo po njegovih besedah ogromno znanja in resursov. Spomnil je na projekt Mangart, v okviru katerega razvijajo lastno oborožitveno postajo, in na podjetje Guardiaris, ki da razvija vrhunske simulatorje.

Z višjimi vlaganji "torej zagotovo pridejo tudi boljši rezultati", zato zavrača očitke, da se v vojsko vlaga preveč. "Vojski so namenjene tri četrtine od skoraj milijarde evrov proračuna ministrstva za obrambo, ostalo gre za upravo za zaščito in reševanje ter upravo za vojaško dediščino. Vlaganja so potrebna, če želimo v letni oceni prebrati, da imamo vojsko, ki je sposobna tudi za delovanje v vojni, da bomo lahko rekli, da imamo vojsko, ki si jo zaslužimo in ki ima svoj smisel," je izpostavil. Je pa to po njegovih besedah "tek na zelo, zelo dolge proge".

Ko gre za kadrovsko sliko, je spomnil na 325 novih zaposlitev v lanskem letu, še enkrat več šolajočih se častnikov kot leto prej, skrajšanje postopkov za zaposlitev na tri tedne. Ta hip šteje sestav Slovenske vojske okrog 7.200 pripadnikov skupaj s pogodbeno rezervo, ki ima več kot 900 pripadnikov. "Lani smo zelo povečali število podeljenih štipendij, tako da je zdaj aktivnih 371 štipendij, od tega 94 za visokošolsko izobraževanje," je navedel.

Uspeh so tabori za dijake in študente, kjer se poleg vojaških in veščin preživetja v naravi ter od letos tudi veščin s področja zaščite in reševanja učijo tudi tovarištva in sodelovanja, kar so vrednote, ki jih zdajšnji mladi generaciji manjka, opaža kot oče dveh najstnic. Na vprašanje, ali bi tudi njiju vključil na tak tabor, pa je dejal, da "z veseljem, če ju bo zanimalo".

Šarec pričakuje, da se bo vsaj nekaj udeležencev teh taborov nato zaposlilo v vojski, nekaj jih bo šlo na prostovoljno služenje vojaškega roka oziroma trimesečno usposabljanje, nekaj jih bo šlo potem v pogodbeno rezervo. "Skratka, na ta način ostajajo s sistemom," je dejal.

Želi si, da bi mladi ljudje videli, da je v vojski perspektiva, da vojska nudi delovna mesta, od kuharja do operaterja drona, in da na primer ni potrebna vrhunska fizična pripravljenost za vse poklice v vojski.

Tako močno poudarja tudi nujnost vidnosti vojske v družbi, da se okrepi zavedanje, da je vojska v službi ljudi. "Želim na primer, da gredo v uniformi med ljudi. Po zahodnih državah vojak v uniformi uživa spoštovanje, pri nas pa se je vojsko odrivalo od javnosti in posledice tega žanjemo danes," je dejal.

O vnovični uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, kot smo ga poznali pred letom 2003, medtem ne razmišljajo. Raje stavijo na pridobivanje kadra z motivacijskimi dejavniki, od štipendij do relativno dobrega plačila za prostovoljno služenje.

Ko gre za plačni sistem na področju obrambe, pa Šarec meni, da so edina pot za rešitev plačnih vprašanj krovna in stebrna pogajanja o plačni reformi, četudi so ta, tudi zaradi velikega števila sindikatov, časovno zamudna.

Državni sekretar Rudi Medved, sicer nekdanji minister za javno upravo, s stavkajočimi operaterji številke 112 vodi stavkovna pogajanja glede pogojev dela. Vlada pa je z uredbo že prepoznala anomalije glede delovnih mest glede na primerljive v drugih organizacijah in bodo operaterji dvignjeni v plačni razred dispečerjev, pravi minister.

Prihodnji teden se bo zaključila tudi javna razprava o predlogu treh strateških dokumentov - o vojaški, obrambni in strategiji civilne obrambe -, ki naj bi začrtali smer razvoja vojske in nakazali spremembe v karakterju vojske, ki se iz mirovne sile preobraža v odvračalno.

To med drugim pomeni tudi drugačno vlogo slovenskih pripadnikov na misijah v tujini. Takšni sta npr. misiji v Latviji in na Slovaškem. Ali se moramo torej psihološko pripraviti na to, da bodo med slovenskimi vojaki tudi žrtve? "Vojaški poklic ima svoje zakonitosti, tukaj si ne gre zatiskati oči. Ampak iz pogovorov s pripadniki in pripadnicami vem, da jim je všeč, da se urijo za opravljanje osnovnega poslanstva vojaškega poklica," je zatrdil.

Šarec pri sprejemanju strateških dokumentov pričakuje tudi državotvorno podporo koalicijskih partneric, pri sodelovanju s katerimi nima "prav nobene težave". Ni sicer skrivnost, da Levica nasprotuje povečevanju vlaganj v orožje, a Šarec, ki je kot premier odstopil ravno po izgubi podpore Levice kot zunajkoalicijske partnerice, pravi, da ko si "v sistemu, vidiš, da se ne da sveta krojiti tako, kot bi sam želel. V demokraciji šteje število glasov, in če je zavedanje pri vseh, da želimo vsak na svojem resorju narediti čim boljše, potem težav ni".

Na vprašanje o odnosih s finančnim ministrom, ki je varuh javnega denarja, Šarec pravi, da imata s Klemnom Boštjančičem odlične odnose in da se celotna vlada zaveda, kako hkrati slediti strateškim ciljem in doseganju dveh odstotkov BDP za obrambo do leta 2030.

Tudi z vrhovno poveljnico obrambnih sil, predsednico republike Natašo Pirc Musar, dobro sodelujeta. Aktualnih političnih razmer in padca javnomnenjske podpore vladi pa nekdanji premier in predsednik LMŠ ni želel komentirati: "Nimam takšne funkcije, zato se bom odrekel 'privilegiju' komentiranja, moja prioriteta je skrb za resor, ki ga vodim, in kar se tega tiče, mi je lažje."

O delu evropskega komisarja za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Janeza Lenarčiča se ni želel opredeliti, je pa izpostavil, da se je izkazalo, da se je resor, ki ga je Slovenija dobila pred petimi leti, izkazal za enega ključnih. "Tako da se marsikdaj nasmejim, ko se ozrem nazaj, ko sem moral poslušati, da smo dobili nepomemben resor. Ampak čas pokaže svoje," je dejal. Na vprašanje, ali bi ga zanimalo komisarsko mesto, pa je dejal, da "nikakor".

Ne spreglejte