SiolNET. Novice Svet
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zelenski: To bo vojni zločin. Zločin proti zgodovini. #vŽivo

10

termometer

Kijev |  | Foto: Reuters
Foto: Reuters

Ruske sile naj bi se pripravljale na bombardiranje in obstreljevanje Odese, zgodovinsko pomembnega mesta na obali Črnega morja, je danes opozoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "To bo vojni zločin. Zločin proti zgodovini," je dejal. Sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost Oleksej Danilov pa je opozoril, da naj bi se pripravljala velika ofenziva ruske vojske na Kijev, Harkov in druga mesta. Zelenski je popoldne znova zaprosil svetovne voditelje, da zaprejo zračni prostor nad Ukrajino. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je medtem v telefonskem pogovoru ruskega predsednika Vladimirja Putina pozval k nujni splošni prekinitvi spopadov v Ukrajini. Putin je na drugi strani izrazil pripravljenost na dialog, a zahteval, da ukrajinske sile najprej položijo orožje.

Dnevni pregled dogodkov

21.24 IAEA globoko zaskrbljena zaradi dogajanja v nuklearki Zaporožje
20.18 Poslovanje v Rusiji ustavlja tudi American Express
19.45 Rusija obtožuje Ukrajino, da je razvijala biološko orožje
17.00 Zelenski s pomembnim sporočilom Zahodu
16.00 Blinken potrdil razmišljanja o dobavi letal Ukrajini
15.33 Ukrajinske sile naj bi imele zajetih več sto ruskih vojakov
14.40 Erdogan poziva Putina k prekinitvi ognja
13.30 Ukrajina z več kot 1,5 milijona beguncev najhitreje rastoča begunska kriza
13.28 Zelenski: Rusija se pripravlja na bombardiranje Odese
13.05 Izraelski premier v novem telefonskem pogovoru z Zelenskim
11.07 ZDA naj bi se dogovarjale s Poljsko za dostavo letal Ukrajini
10.37 Na Poljskem že skoraj milijon beguncev iz Ukrajine
8.29 Biden znova zagotovil podporo Zelenskemu
8.15 Berlinska državna opera z dobrodelnim koncertom za Ukrajino
7.15 Visa in Mastercard ustavljata poslovanje v Rusiji

21.24 IAEA globoko zaskrbljena zaradi dogajanja v nuklearki Zaporožje

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je danes izrazil globoko zaskrbljenost zaradi dogajanja v ukrajinski jedrski elektrarni Zaporožje. Potem ko so jo zavzeli Rusi, so namreč komunikacije s to največjo nuklearko v Evropi motene.

Ukrajinske oblasti so obvestile IAEA, da morajo upravljavci nuklearke zdaj sprejemati ukaze ruskih sil. Slednje pa so ugasnile nekatera mobilna omrežja in internet, prekinjene so telefonske povezave, elektronska pošta in faks. Mobilne telefonske povezave so slabe, so sporočili z IAEA.

"Izjemno sem zaskrbljen zaradi tega dogajanja, o katerem sem bil danes obveščen," je sporočil Grossi. "Za varno delovanje elektrarne mora biti vodstvu in delavcem nuklearke omogočeno izvrševanje ključnih nalog v stabilnih pogojih brez nepotrebnega zunanjega vmešavanja ali pritiskov," je dodal.

Grossi je globoko zaskrbljen zaradi "poslabšanja razmer glede ključnih komunikacij med regulatorjem in jedrsko elektrarno Zaporožje". Kot je pojasnil, je zanesljiva komunikacije med regulatorjem in upraviteljem elektrarne kritičnega pomena za jedrsko varnost.

Grossi je sicer v petek izrazil pripravljenost priti v Černobil in voditi pogajanja med ukrajinsko in rusko stranjo o varnostnih zagotovilih za ukrajinske jedrske elektrarne. Ruski predsednik Vladimir Putin je danes dejal, da je zamisel koristna in dodal, da bi srečanje lahko potekalo prek video povezave ali v tretji državi.

20.18 Poslovanje v Rusiji ustavlja tudi American Express

Potem ko sta to storili družbi Visa in Mastercard, je vse poslovne operacije v Rusiji danes ustavil še tretji ameriški ponudnik kreditnih kartic, American Express. S tem so te družbe sledile vrsti večjih ameriških podjetij, ki so se zaradi ruske invazije na Ukrajino odločila za ta korak.

"V luči neupravičenega napada Rusije na ukrajinsko ljudstvo American Express ukinja vse operacije v Rusiji in Belorusiji," so zapisali v sporočilu za javnost. Kot so dodali, kartice American Express v trgovinah in na bankomatih v teh dveh državah ne bodo več delovale.

Da ustavljajo vse objave iz Rusije pa so danes sporočili z družbenega omrežja TikTok. Kot so zapisali na Twitterju, želijo zagotoviti varnost svojega osebja in spoštovanje novega ruskega zakona o "lažnih novicah".

19.45 Rusija obtožuje Ukrajino, da je razvijala biološko orožje

Rusija je obtožila Ukrajino, da je s pomočjo ZDA razvijala biološko orožje. Kot je danes izjavil tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Igor Konašenkov, so dobili dokaze o obstoju takšnega programa, ki so jih Ukrajinci skušali uničiti. Konašenko je poleg tega zagrozil ukrajinskim sosedam, naj ne nudijo svojih letališč ukrajinskim letalom.

Na nocojšnji novinarski konfrenci v Moskvi je Konašekov dejal, so dobili dokaze, da so Ukrajinci ob začetku ruskega napada 24. februarja na hitro uničevali številne nevarne patogene, od povzročitelja kuge in antraksa do kolere in tularemije. Napovedal je, da bodo dokumentacijo, ki naj bi dokazovala tudi ameriško financiranje, razkrili v bližnji prihodnosti.

Konašenkov je poleg tega opozoril ukrajinske sosede, naj ne omogočajo, da bi ukrajinsko letalstvo lahko uporabljalo njihova letališča. V takem primeru bodo imeli to državo za "stran v konfliktu".

Opozorilo je bilo namenjeno predvsem Romuniji, ki jo je Konašenkov tudi izrecno omenil. "Vemo, da so ukrajinska bojna letala letela v Romunijo in druge sosednje države (...) Uporaba letališč v teh državah za nameščanje ukrajinske vojaških letal in njihova uporaba sile proti ruski vojski bi lahko pomenila vpletenost teh držav v oboroženi konflikt," je dejal.

Dejal je sicer, da so ruske sile uspele uničiti že "praktično vsa" ukrajinska letala, ki so bila sposobna za boj.

Zagrozil je tudi, da se bodo ruske sile zdaj posvetile tudi napadom na ukrajinsko vojaško industrijo. "Kot del naloge za demilitarizacijo Ukrajine bodo ruske sile napadle podjetja ukrajinske vojaške industrije," je napovedal. Zatrdil je, da bodo uporabljali "natančna orožja".

17.00 Zelenski sporoča Zahodu: Če nam ne boste pomagali, želite, da nas počasi pobijejo

Ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski je v novem video posnetku sporočil, da so ruske sile uničile del mesta Vinica in letališče jugozahodno od Kijeva. Svetovne voditelje je znova zaprosil za vzpostavitev območja prepovedi preletov nad Ukrajino. "Smo ljudje in vaša humanitarna dolžnost je, da nas zaščitite. Vi to zmorete. Če tega ne boste storili ali pa nam vsaj poslali letal za obrambo našega zračnega prostora, lahko zaključimo samo eno: Želite, da nas počasi pobijejo."

Članice zveze Nato nasprotujejo vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Ukrajino, je v petek po izrednem zasedanju zunanjih ministrov Nata v Bruslju poudaril generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Nato noče biti neposredno vpleten v konflikt v Ukrajini, saj bi to pomenilo še več ubitih civilistov, je dejal.

16.25 Putin v pogovoru z Macronom pozdravil zamisel o sestanku z IAEA

Ruski predsednik Putin je francoskemu kolegu Emmanuelu Macronu danes dejal, da je zamisel o srečanju Mednarodne agencije za jedrsko energijo, Rusije in Ukrajine koristna. Izrazil je tudi pripravljenost na nadaljevanje dialoga s Kijevom ob izpolnitvi ruskih zahtev.

Macron je v današnjem skoraj dvournem telefonskem pogovoru Putinu izrazil zaskrbljenost glede razmer v ukrajinskih jedrskih elektrarnah Zaporožje in Černobil, ki so ju pred dnevi zasedle ruske sile.

Putin mu je zagotovil "fizično in jedrsko varnost" jedrske elektrarne Zaporožje, ki so jo ruske sile zavzele v petek, pred provokacijami "ukrajinskih skrajnežev", so po poročanju ruske tiskovne agencije Tass sporočili iz Kremlja.

Putin je pri tem komentiral predlog generalnega direktorja IAEA Grossija, da je pripravljen priti v Černobil in voditi pogajanja med stranema o varnostnih zagotovilih za ukrajinske jedrske elektrarne. Putin je dejal, da je zamisel koristna in dodal, da bi srečanje lahko potekalo prek video povezave ali v tretji državi.

Putin je Macrona tudi seznanil s stanjem glede pogovorov med rusko in ukrajinsko delegacijo. Pri tem je izrazil pripravljenost za nadaljevanje dialoga pod pogojem, da bodo izpolnjene ruske zahteve, še poroča Tass.

"Najpomembneje je zagotoviti, da ukrajinska stran pokaže resen pristop k pogovorom o sporazumih, ki so nujni za konec bojnih operacij," so sporočili iz Kremlja. Pogajalci obeh strani naj bi se sicer vnovič sestali v ponedeljek. To bo njihovo tretje srečanje od začetka ruske invazije na Ukrajino.

Ena od tem pogovorov je bil tudi poskus evakuacije civilistov iz obleganega ukrajinskega mesta Mariupol ob Azovskem morju, ki je danes, že drugi dan zapored propadel. Strani sta za neuspeh znova obtožili ena drugo. Putin je za neuspeh izvedbe evakuacije okrivil Kijev, ki da se ni držal dogovorjene prekinitve ognja.

Putin je Macronu tudi predlagal, da bi z oblastmi v Kijevu proaktivno reševal vprašanje humanitarnih koridorjev za civiliste in tujce, so še sporočili iz Kremlja.

16.00 Blinken potrdil razmišljanja o dobavi letal Ukrajini

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je danes potrdil, da ZDA razmišljajo o tem, da bi Poljski poslale vojaška letala, če se Varšava odloči za dobavo svojih migov Ukrajini. Da si Washington prizadeva za dogovor s Poljsko o dobavi letal Ukrajini, so pred tem poročali tudi ameriški mediji.

Blinken je na novinarski konferenci v moldavski prestolnici Kišinjov, kjer se je danes mudil v okviru evropske turneje, dejal, da ZDA preučujejo možnost nadomestitve letal, ki bi jih Poljska zagotovila Ukrajini.

Po poročanju ameriških medijev, ki se sklicujejo na ameriške uradnike, bi glede na predlog Washingtona Poljska poslala Ukrajini svoja bojna letala tipa mig, na katere so navajeni tudi ukrajinski piloti. V zameno pa bi od ZDA dobila ameriške lovce F-16.

Posnetek današnje sestrelitve ruskega vojaškega letala Sukhoi Su-25 v bližini Harkova:

Blinken je danes pojasnil, da o konkretnem časovnem načrtu ne more govoriti, da pa lahko reče le, da to vprašanje obravnavajo "zelo, zelo aktivno". "Trenutno aktivno preučujemo vprašanje letal, ki bi jih Poljska lahko dostavila Ukrajini. In kako bi potem mi lahko dostavili, če se Poljska odloči (...) dostaviti ta letala," je dejal.

Po besedah Blinkna sedaj potekajo pogovori z ukrajinsko vlado o tem, kaj potrebujejo, da bi se zoperstavili ruski agresiji. "Ko dobimo to oceno, bomo videli, kaj lahko z našimi zavezniki in partnerji dobavimo," je dejal.

Blinken se je pred obiskom v Moldaviji v soboto mudil na Poljskem, kjer se je z najvišjimi poljskimi predstavniki pogovarjal o nadaljnji varnostni pomoči ZDA v luči ruske invazije na Ukrajino.

Poljska je medtem danes vnovič zanikala poročila, da namerava Ukrajini dobaviti sovjetska bojna letala. "Poljska ne bo poslala svojih bojnih letal v Ukrajino in ne bo dovolila uporabe svojih letališč. Pomembno pomagamo na mnogih drugih področjih," je na Twitterju sporočila vlada v Varšavi.

Pri tem je omenila četrtkovo izjavo poljskega generalštaba, v kateri so zapisali, da vsa poljska letala MiG-29 ostajajo v svojih domačih oporiščih.

15.33 Ukrajinske sile naj bi imele zajetih več sto ruskih vojakov

Ukrajinske sile imajo po besedah predsednika Volodimirja Zelenskega zaprtih več sto ruskih vojakov. "Stotine, stotine zapornikov. Med njimi so piloti letal, ki bombardirajo naša mesta. Naše civiliste," je dejal Zelenski v novem video sporočilu, ki ga je objavil na omrežju Telegram.

Njegovih navedb sicer ni mogoče neodvisno potrditi, opozarja nemška tiskovna agencija dpa. Koliko ujetnikov ima katera stran, za zdaj ni znano.

Zelenski je sicer v svojem video nagovoru dejal, da v Ukrajini poteka "boj, kje bo potekala meja med življenjem in suženjstvom". To po njegovih besedah velja tudi za Rusijo. "Državljani Ruske federacije so zdaj pred isto izbiro. V teh dneh. V teh urah. Med izbiro o življenju ali suženjstvu," je dejal.

Sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost Oleksej Danilov je medtem opozoril, da naj bi se pripravljala velika ofenziva ruske vojske na Kijev, Harkov in druga mesta. "Načrt sovražnika je, da obkoli ključna mesta, da izčrpa ukrajinske sile in ustvari humanitarno katastrofo za civiliste," je objavil na Facebooku.

14.40 Erdogan poziva Putina k splošni prekinitvi ognja, Putin zahteva kapitulacijo Ukrajine

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes v telefonskem pogovoru ruskega predsednika Vladimirja Putina pozval k nujni splošni prekinitvi spopadov v Ukrajini, so sporočili iz Erdoganovega urada. Putin je na drugi strani izrazil pripravljenost na dialog, a zahteval, da ukrajinske sile najprej položijo orožje.

Kot poroča ruska tiskovna agencija Tass, je Putin Erdoganu pojasnil, da "specialna vojaška operacija" v Ukrajini poteka po načrtih in tudi urniku. Rusija jo je pripravljena ustaviti le, če bo Ukrajina izpolnila ruske zahteve in položila orožje.

"Vsak poskus, da bi s pogajanji zavlačevali in omogočili ukrajinski vojski, da se reorganizira, bo neuspešen. V povezavi s tem je bilo izpostavljeno, da je zaustavitev specialne operacije možna le, če bo Kijev ustavil vojaške akcije in izpolnil ruske zahteve, ki so bile popolnoma jasne," so sporočili iz Kremlja po telefonskem pogovoru obeh voditeljev.

Putin je izrazil pričakovanje, da bodo ukrajinski pogajalci konstruktivni in upoštevali stanje na terenu. Pogajalci obeh strani naj bi se sicer vnovič sestali v ponedeljek. To bo njihovo tretje srečanje od začetka vojne.

deček Novice Enajstletni deček z nahrbtnikom in potnim listom sam na Slovaško

Putin je tudi zatrdil, da si ruska vojska prizadeva, da ne bi ogrožala življenj in varnosti civilnih prebivalcev. Izvajajo "natančne napade" zgolj na vojaške cilje, ukrajinski branilci pa da so tisti, ki se skrivajo za civilisti in povzročajo uničenje.

Turški predsednik je sicer Putina opozoril, da bi prekinitev ognja vsaj nekoliko zmanjšala zaskrbljenost zaradi težkega humanitarnega položaja v Ukrajini, poleg tega pa omogočila iskanje mirne rešitve, pa so sporočili iz Erdoganovega urada. Erdogan je ob tem napovedal tudi nadaljevanje turških prizadevanj za sodelovanje v iskanju rešitve za konec vojne v Ukrajini.

Turčija, ki je članica Nata, bo sicer v južnem mestu Antalya prihodnji konec tedna gostila diplomatski forum, ki naj bi se ga udeležil tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov. V Ankari si prizadevajo, da bi se foruma udeležil tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, a zaenkrat še ni jasno, ali bo lahko prišel v Antalyo.

Erdogan je bil tretji voditelj katere od članic Nata, ki je govoril s Putinom od začetka ruskega napada na Ukrajino. Zadnjič sta sicer govorila 23. februarja, dan pred invazijo.

Doslej se je Putin izmed voditeljev članic Nata pogovarjal le s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Olafom Scholzem. Danes pa se je znova slišal z Macronom, so potrdili tako v Moskvi kot v Parizu.

13.30 UNHCR: Ukrajina z več kot 1,5 milijona beguncev najhitreje rastoča begunska kriza

Zaradi vojne v Ukrajini je to državo zapustilo že 1,5 milijona ljudi, je danes sporočil Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR). To je zdaj najhitreje rastoča begunska kriza v Evropi po drugi svetovni vojni, je na Twitterju zapisal visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi.

"Če ta nesmiselni konflikt ne bo takoj končan, bo v prihodnjih dneh prisiljeno domove zapustiti še milijone ljudi," je opozoril UNHCR.

Največ ljudi se je iz Ukrajine doslej zateklo na Poljsko, kamor je po navedbah poljske mejne policije prispelo že skoraj milijon beguncev.

V času vojne je pod streli ruske vojske umrlo že vsaj 38 otrok, vsaj 71 je bilo poškodovanih ali ranjenih. V zadnjih 24 urah je bil v mestu Mariupol ubit deček star leto in pol.

Z begunskim valom iz Ukrajine se soočajo tudi druge države. V Nemčijo je do danes prispelo najmanj 37 tisoč beguncev, kar je skoraj 10 tisoč več kot dan prej, je sporočilo notranje ministrstvo v Berlinu.

"Ker ni nadzora na meji, je lahko število beguncev, ki vstopajo v Nemčijo, dejansko že veliko večje," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa opozoril tiskovni predstavnik ministrstva.

V Moldavijo, eno najrevnejših evropskih držav z 2,6 milijona prebivalcev, se je od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja zateklo 230 tisoč beguncev. Od teh jih je 120 tisoč ostalo v državi, je na srečanju z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom v glavnem mestu Kišinjov povedala premierka Natalija Gavrilita, ki je ZDA zaprosila za dodatno pomoč za begunce, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

13.28 Zelenski: Rusija se pripravlja na bombardiranje Odese

Ruske sile naj bi se pripravljale na bombardiranje in obstreljevanje Odese, zgodovinsko pomembnega mesta na obali Črnega morja, je danes opozoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "To bo vojni zločin. Zločin proti zgodovini," je dejal.

Ruske sile v svojem vojaškem pohodu v Ukrajini počasi napredujejo in zavzemajo črnomorsko obalo. Zavzele so že strateško pomembno mesto Herson ob ustju Dnepra, vztrajno pa oblegajo tudi mesto Mariupol. Odese pa zaenkrat še niso napadli.

Mariupol Novice Propadel tudi drugi poskus evakuacije civilistov iz Mariupola

V tem kozmopolitskem mestu na obali Črnega morja živi okoli milijon ljudi, večinoma ukrajinske in ruske narodnosti, močni pa sta tudi bolgarska in judovska skupnost. Mesto je sicer tudi v neposredni bližini Pridnestrja v Moldaviji, kjer so proruski uporniki že v 90. letih razglasili samoupravo.

Pogovor ukrajinskega predsednika z Muskom

Tako je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski govoril z direktorjem podjetja SpaceX Elonom Muskom, katerega podjetje je priskrbelo sistem Starlink, ki bo Ukrajino spet povezalo z internetnim omrežjem. Ukrajina bo prejela terminale že prihodnji teden. Predsednik ga je tudi povabil na obisk v Ukrajino in Musk je povabilo sprejel in povedal, da se veseli snidenja, ko se razmere znova uredijo.

13.05 Izraelski premier v novem telefonskem pogovoru z Zelenskim

Izraelski premier Naftali Benet se je danes po telefonu vnovič pogovarjal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, so sporočili iz njegovega urada. To je bil že njun tretji pogovor v zadnjih 24 urah.

Več o vsebini pogovorov iz Benetovega urada niso sporočili. Glede na medijska poročila je Zelenski Beneta zaprosil, da bi Izrael gostil pogajanja med Rusijo in Ukrajino.

Benet se je sicer v soboto kot prvi voditelj katere od zahodnih držav mudil v Kremlju od začetka ruske invazije pred desetimi dnevi in se pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zatem je obiskal še Berlin in se sestal z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem. Ta je bil sicer le tri dni prej na obisku v Izraelu. Oba sta se dogovorila za okrepitev sodelovanja na varnostnem področju.

11.07 ZDA naj bi se dogovarjale s Poljsko za dostavo letal Ukrajini

"S Poljaki sodelujemo glede tega vprašanja in se posvetujemo z ostalimi našimi zavezniki v Natu," je po poročanju Wall Street Journala in televizijske mreže NBC povedal uradnik Bele hiše.

Ruska invazija na Ukrajino, ki traja že enajsti dan, je terjala visok človeški in gospodarski davek, ukrajinske oblasti pa poročajo o na stotinah ubitih civilistov. Zahodni zavezniki so Ukrajini dostavili orožje, strelivo in finančno pomoč.

Kijev je Zahod tudi pozval, naj okrepi vojaško pomoč Ukrajini, vključno z vojaškimi letali. Ukrajinski predsednik Zelenski je prosil vzhodnoevropske sosede, naj zagotovijo letala ruske proizvodnje, za letenje katerih so usposobljeni njihovi piloti.

Zelenski je v soboto v nagovoru ameriškim kongresnikom pozval k okrepljenemu pritisku na Rusijo, želi pa si tudi več vojaške pomoči v obliki orožja, pri čemer je omenil predvsem letala.

Wall Street Journal je sklicujoč se na dva vira, seznanjena s klicem, poročal, da je Zelenski zahteval bojna letala, potem ko je vodja senatne manjšine, republikanec Mitch McConnell ukrajinskega predsednika vprašal, kaj najbolj potrebuje.

"Odstraniti moramo vse ovire pri zagotavljanju vsakršne oblike podpore Ukrajini, vključno z iskanjem načina za Združene države, da kompenzirajo naše vzhodnoevropske partnerje, ki želijo Ukrajini podariti svoja letala iz sovjetskih časov. Ne smemo izgubljati časa," je po pogovoru z Zelenskim po poročanju AFP dejal senator Rob Portman.

Ameriški zakonodajalci so obljubili dodaten sveženj pomoči v višini deset milijard dolarjev za Ukrajino, vendar pa je Bela hiša doslej izključevala možnost embarga na uvoz ruske nafte, saj se boji, da bi to vodilo do povišanja cen in prizadelo ameriške potrošnike, ki že čutijo posledice visoke inflacije.

Kot je še poročal Wall Street Journal, so ameriški uradniki omenili vrsto zahtevnih praktičnih vprašanj, ki jih je treba razrešiti, vključno s prevozom letal v Ukrajino, pa tudi, da bo za dogovor potrebna odobritev Bele hiše in ukrepanje kongresa.

10.37 Na Poljskem že skoraj milijon beguncev iz Ukrajine

Na Poljsko je prispelo že skoraj milijon beguncev iz Ukrajine. Kot je danes sporočila poljska mejna policija, je od začetka ruskega napada 24. februarja mejo med Ukrajino in Poljsko prečkalo 922.400 beguncev. Samo v soboto jih je prišlo 129.000, danes pa do sredine dopoldneva že 39.800, so navedli.

Po podatkih poljskega zunanjega ministrstva je velika večina prišlekov ukrajinskih državljanov. So pa zabeležili tudi državljane Uzbekistana, Belorusije, Indije, Nigerije, Alžirije, Maroka, ZDA in drugih držav, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ukrajinke  po ruski invaziji držijo protestne znake v New Delhiju v Indiji v podporo Ukrajini. | Foto: Reuters Ukrajinke po ruski invaziji držijo protestne znake v New Delhiju v Indiji v podporo Ukrajini. Foto: Reuters

8.29 Biden znova zagotovil podporo Zelenskemu

Ameriški predsednik Joe Biden in njegov ukrajinski kolega Zelenski sta v soboto zvečer ponovno govorila po telefonu o položaju v Ukrajini, ki se sooča z rusko agresijo. Biden je Zelenskemu znova zagotovil podporo in mu pojasnil ukrepe proti Rusiji, "da bo trpela posledice svoje agresije na Ukrajino", so sporočili iz Bele hiše.

biden | Foto: Reuters Foto: Reuters

Kot so pojasnili, je Biden v dobre pol ure dolgem telefonskem pogovoru Zelenskemu pojasnil, kaj vse delajo ZDA doma in z zavezniki, da bi Rusija plačala kar najvišjo ceno zaradi svojega napada na Ukrajino, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Izpostavil in hkrati pozdravil je predvsem odločitev največjih ponudnikov kreditnih kartic, ameriških podjetij Visa in Mastercard, da začasno ustavljata delovanje v Rusiji.

Zelenskemu je tudi obljubil, da bodo ZDA še povečale humanitarno in gospodarsko ter vojaško pomoč Ukrajini, še poroča dpa.

8.15 Berlinska državna opera z dobrodelnim koncertom za Ukrajino

Državna opera v Berlinu bo danes zvečer s svojim orkestrom in zvezdniškim dirigentom Danielom Barenboimom pripravila t. i. Koncert za mir, na katerem bo zbirala sredstva za pomoč prebivalcem Ukrajine. Izkupiček bodo namenili Ukrajinski humanitarni fundaciji, so sporočili iz operne hiše.

Po pisanju nemške tiskovne agencije dpa se bosta koncerta udeležila tudi predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde in predsednik nemške Bundesbanke Joachim Nagel. Po informacijah dpa naj bi obe instituciji prispevali donaciji. Koncert bo prenašala tudi nemška televizija in pozivala k donacijam za humanitarno pomoč.

Na koncertu bo zazvenela ukrajinska himna, ki temelji na pesmi Pavla Čubinskega z naslovom v dobesednem prevodu Ukrajina še ni propadla, glasbo pa je napisal Mihail Verbicki. Na sporedu bosta tudi simfoniji Franza Schuberta in Ludwig van Beethovna.

Vodstvo in zaposleni v Državni operi so "zgroženi, šokirani in globoko zaskrbljeni zaradi vojne, ki jo je ruska vlada sprožila proti Ukrajini", so sporočilo povzeli pri dpa.

7.15 Visa in Mastercard ustavljata poslovanje v Rusiji

Velikana med ponudniki kreditnih kartic, ameriški podjetji Visa in Mastercard, začasno ustavljata delovanje v Rusiji. Gre za zadnji v vrsti večjih ameriških podjetij, ki so se zaradi ruske invazije na Ukrajino odločila za ta korak. Podjetje Mastercard je sporočilo, da se je glede na naravo trenutnega konflikta, ki je brez primere, in glede na "negotovo ekonomsko okolje" odločilo ustaviti svoje omrežne storitve v Rusiji.

Tudi Visa je podobno sporočila, da bo "v prihodnjih dneh v sodelovanju s svojimi strankami in partnerji v Rusiji sodelovala pri ustavitvi vseh transakcij".

Po tem denimo v Rusiji izdane kartice v tujini ne bodo več delovale. Kreditnih kartic, ki so jih izdale finančne institucije izven države, v Rusiji ne bo več mogoče uporabljati, sporočilo Vise povzema nemška tiskovna agencija dpa, ki dodaja, da je Mastercard napovedal enako ukrepanje.

Že pred tem sta podjetji v preteklih dneh dostop do svojih plačilnih omrežij onemogočili ruskim bankam, ki so jih doletele mednarodne sankcije.

Prvi mož Vise Al Kelly je danes glede tega še sporočil, da obžalujejo učinke, ki jih bo njihova odločitev imela na sodelavce, stranke, partnerje, trgovce in imetnike kartic v Rusiji. "Ta vojna in nenehna grožnja miru in stabilnosti terjata, da ukrepamo v skladu s svojimi vrednotami," je zapisal.

Tudi pri Mastercardu so sporočili, da odločitve za ukrepanje niso sprejeli zlahka. "Mastercard je v Rusiji dejaven več kot 25 let," so zapisali in dodali, da bodo z delovanjem nadaljevali, ko bo to "primerno in pravno dopustno".

Zelenski Novice Ruske sile pri Kijevu zavzele psihiatrično bolnišnico Beograd Novice V Beogradu protest v podporo ruskemu ljudstvu Ukrajina Novice Pet scenarijev, kako bi se vojna v Ukrajini lahko končala

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin