SiolNET. Novice Svet
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ruske sile pri Kijevu zavzele psihiatrično bolnišnico

10

termometer

Kijev | Začasno prekinitev dela vseh svojih novinarjev v Rusiji napovedal britanski BBC, za enak korak pa so se odločili tudi pri kanadski javni radioteleviziji CBC. | Foto: Reuters
Začasno prekinitev dela vseh svojih novinarjev v Rusiji napovedal britanski BBC, za enak korak pa so se odločili tudi pri kanadski javni radioteleviziji CBC. Foto: Reuters

Ruska vojska po preložitvi evakuacije civilistov iz dveh obleganih mest na jugovzhodu Ukrajine nadaljuje ofenzivo na Mariupol in Volnovaho, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Pri mestu Borodjanka na širšem območju Kijeva so ruski vojaki zavzeli psihiatrično bolnišnico, v kateri je 670 ljudi, je sporočil regionalni guverner Oleksij Kuleba. Kot je dodal, ne vedo, kako lahko ujetim ljudem pomagajo ali jih evakuirajo. Zmanjkuje jim vode in zdravil. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je v nagovoru ameriškim kongresnikom pozval k okrepljenemu pritisku na Rusijo, želi pa si tudi več vojaške pomoči v obliki orožja, zlasti letal.

"Zaradi nepripravljenosti ukrajinske strani, da bi vplivala na nacionaliste ali podaljšala prekinitev ognja, so se ofenzivne akcije nadaljevale ob 18. uri po moskovskem času," je sporočil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.

Kot je dejal, ukrajinski nacionalisti med prekinitvijo ognja niso dovolili zapustiti Mariupola ali Volnovahe niti enemu civilistu. "Nacionalistične skupine držijo prebivalstvo teh mest za talce in uporabljajo civiliste kot živi ščit. Nacionalistični bataljoni so izkoristili obdobje zatišja za utrditev položajev," je dejal.

Rusko obrambno ministrstvo je zjutraj odredilo začasno prekinitev napadov na mesti Mariupol in Volnovaha, da bi prebivalcem obeh obleganih mest omogočili evakuacijo. Humanitarni koridorji naj bi bili odprti med 9. in 14. uro.

Dnevni pregled dogodkov

23.05
Zelenski v nagovoru ameriškim kongresnikom za več vojaške pomoči
22.15 Borrell naklonjen posredovanju Kitajske
19.33 Kijev tretji krog pogajanj z Rusijo napovedal za ponedeljek
18.40 Rusija nadaljuje ofenzivo na Mariupol
18.02 Izraelski premier na pogovorih s Putinom
17.44 UNHCR: kmalu več kot od 1,5 milijona beguncev
17.00 V Hersonu več tisoč protestnikov proti ruski okupaciji
14.37 Aeroflot ustavlja vse mednarodne lete
13.40 Erdogan napovedal pogovor s Putinom
13.36 V Evropi vse večji pritisk na ruske oligarhe
12.16 Rusi kršili prekinitev ognja, začetek evakuacije preložen
11.23 Več kot 66.200 Ukrajincev se je vrnilo iz tujine, da bi branilo državo
8.41 Ukrajina od začetka vojne sestrelila več ruskih letal
8.17 Rusija odredila prekinitev ognja za umik prebivalcev iz Mariupola
8.02 Župan Mariupola pozval k vzpostavitvi humanitarnega koridorja
7.34 Zelenski: Natova zavrnitev vzpostavitve prepovedi letov "zelena luč" Putinu
6.41 Macron napovedal konkretne predloge za zagotovitev varnosti ukrajinskih nukleark
6.35 Bidnova vlada za zdaj zavrača sankcije na rusko nafto in plin
6.20 Bloomberg: Zakonik neodvisno delo novinarjev spreminja v zločince

Zakonik neodvisno delo novinarjev spreminja v zločince

Ruski parlament je v petek sprejel zakonodajo, ki določa visoke kazni za širjenje domnevnih lažnih informacij o ruskih vojaških silah. Kršiteljem grozijo denarne kazni in do 15 let zapora. Novo zakonodajo je že podpisal tudi ruski predsednik Vladimir Putin.

V odzivu na ta ukrep so pri ameriškem CNN v petek po lokalnem času sporočili, da začasno ustavljajo oddajanje svoje 24-urne kabelske televizije v Rusiji. Iz Bloomberga pa so sporočili, da so se "z velikim obžalovanjem" odločili prekiniti "zbiranje vesti znotraj Rusije". Kot so dodali, je opravljanje normalnega novinarskega dela v tej državi po spremembi kazenskega zakonika nemogoče, saj ta vsakega neodvisnega novinarja spreminja v zločinca.

Pred tem je začasno prekinitev dela vseh svojih novinarjev v Rusiji napovedal britanski BBC, za enak korak pa so se odločili tudi pri kanadski javni radioteleviziji CBC.

Tudi RTV Slovenija se je odločila, da se dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik zaradi zagroženih sankcij ne bo oglašala v program.

Iz Ukrajine medtem prihaja novica, da je bil v napadu iz zasede blizu Kijeva ustreljen in ranjen britanski novinar Stuart Ramsay, glavni dopisnik televizije Sky News iz te države. Prav tako je bil ustreljen njegov snemalec, a ga je obvaroval neprebojni jopič. Na koncu je celotno novinarsko ekipo pred napadalci rešila ukrajinska policija. Za napadom naj bi stali ruski saboterji, poroča dpa. Posnetek grozljivega napada so na Sky Newsu že objavili.

23.05 Zelenski v nagovoru ameriškim kongresnikom za več vojaške pomoči

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v nagovoru ameriškim kongresnikom pozval k okrepljenemu pritisku na Rusijo, želi pa si tudi več vojaške pomoči v obliki orožja, zlasti letal. Podoben poziv je pred tem že podal tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.

V zasebnem klicu pred Zooma je Zelenski v nagovoru tako senatorjem kot članom predstavniškega doma izrazil hvaležnost za ukrepe, ki so jih doslej sprejele ZDA in zaveznice v zvezi Nato, vključno s sankcijami in pošiljkami orožja.

A obenem je Zelenski neposredno pozval k več pomoči. Med drugim naj bi Ukrajina potrebovala letala, drone in protiletalske rakete stinger, na podlagi navedb petih udeležencev klica na spletu poroča ameriški Politico.

Zlasti naj bi si želel, da partnerice iz vzhodnega krila zveze Nato Ukrajini ponudijo letala ruske izdelave, saj ukrajinski piloti z njimi že znajo upravljati.

"Predsednik Zelenski je podal obupano prošnjo, naj vzhodnoevropske države Ukrajini zagotovijo v Rusiji narejena letala," je po klicu z njim v izjavi dejal vodja senatne večine Chuck Schumer.

Ukrajinski predsednik je ZDA po poročanju Politica pozval tudi k prepovedi uvoza ruske nafte in k dodatnim sankcijam. Prva tako naj bi se znova zavzel za vzpostavitev območja prepovedi preletov nad Ukrajino, kar je Nato v petek že zavrnil.

Podoben poziv kot Zelenski je glede vojaške pomoči pred tem danes že podal tudi ukrajinski zunanji minister. "Ni skrivnost, da najbolj potrebujemo bojna letala, jurišna letala in sisteme za zračno obrambo," je dejal Kuleba.

"Če izgubimo nebo, bo na tleh še veliko več krvi," je dodal po srečanju z ameriškim zunanjim ministrom Antonyjem Blinknom na poljsko-ukrajinski meji.

22.15 Borrell naklonjen posredovanju Kitajske

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je izrazil naklonjenost temu, da bi v vojni v Ukrajini med Moskvo in Kijevom posredovala Kitajska, češ da zahodne sile ne morejo odigrati te vloge. "Ni alternative. Mi ne moremo biti posredniki, to je jasno. In tudi ZDA ne morejo biti. Kdo torej? Mora biti Kitajska, prepričan sem v to," je Borrell dejal v pogovoru za španski časnik El Mundo, objavljenem pozno v petek, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije.

"Nismo zaprosili za to niti niso oni, a ker mora biti sila in ne moreta biti (posrednik) niti ZDA niti Evropa, bi bila lahko Kitajska," je še dejal.

Peking doslej še ni obsodil napada Rusije na Ukrajino kot "invazijo" in se trudi ohranjati tesne vezi z Moskvo. Je pa zunanji minister Wang Yi v torek sporočil, da Kitajska "globoko obžaluje, da je med Ukrajino in Rusijo izbruhnil konflikt, in posveča izjemno pozornost trpljenju, ki ga doživljajo civilisti".

19.33 Kijev tretji krog pogajanj z Rusijo napovedal za ponedeljek

Tretji krog pogajanj med Rusijo in Ukrajino bo v ponedeljek, je danes na Facebooku potrdil vodja ukrajinske delegacije David Arahamija. Podrobnosti ob tem ni navedel. Ruska stran novega dneva pogajanj še ni potrdila, je pa poslanec dume prav tako nakazal, da bi bila možna v ponedeljek. Vodja zunanjepolitičnega odbora v ruski dumi Leonid Sluzki je zvečer za državno televizijo dejal, da bi se "tretji krog res lahko odvil že v prihodnjih dneh". "Možen je v ponedeljek," je dejal.

Pred tem je ukrajinska stran izrazila pričakovanje, da bi se lahko pogajanja nadaljevala že ta konec tedna.

Strani sta se nazadnje srečali v četrtek na zahodu Belorusije, ko sta se dogovorili o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev, ki naj bi omogočili varno evakuacijo ljudi. Danes pa je nato propadel dogovor o vzpostavitvi tovrstnega koridorja iz obleganih mest Mariupol in Volnovaha. Odgovornost za to, da je dogovor propadel, ruska in ukrajinska stran pripisujeta ena drugi. Moskva je medtem sporočila, da nadaljujejo ofenzivo na mesti.

18.40 Rusija nadaljuje ofenzivo na Mariupol

Ruska vojska po preložitvi evakuacije civilistov iz dveh obleganih mest na jugovzhodu Ukrajine nadaljuje ofenzivo na Mariupol in Volnovaho, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. "Zaradi nepripravljenosti ukrajinske strani, da bi vplivala na nacionaliste ali podaljšala prekinitev ognja, so se ofenzivne akcije nadaljevale ob 18. uri po moskovskem času," je sporočil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.

Kot je dejal, ukrajinski nacionalisti med prekinitvijo ognja niso dovolili zapustiti Mariupola ali Volnovahe niti enemu civilistu. "Nacionalistične skupine držijo prebivalstvo teh mest za talce in uporabljajo civiliste kot živi ščit. Nacionalistični bataljoni so izkoristili obdobje zatišja za utrditev položajev," je dejal.

18.02 Skrivnostni sestanek izraelskega premiera s Putinom

Izraelski premier Naftali Benet se je danes na kratkem obisku v Moskvi sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s katerim sta govorila o Ukrajini. Po tem se je pogovarjal tudi z ukrajinskim premierjem Volodimirjem Zelenskim, nato pa se odpravil še na srečanje z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem.

Benet je v Moskvo prispel danes, glede na navedbe Kremlja pa je šlo za kratek delovni obisk. S Putinom sta govorila o "različnih vprašanjih, povezanih z Ukrajino", so sporočili iz urada ruskega predsednika. Pogovor naj bi glede na navedbe iz kroga izraelskega premierja trajal tri ure. Benet naj bi se sicer uskladil z ZDA, Nemčijo in Francijo in bil tudi "v stalni komunikaciji z Ukrajino", navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Po srečanju s Putinom se je po telefonu pogovarjal še z Zelenskim, nato pa se je odpravil v Berlin. Tam ga na pogovorih o Ukrajini še danes zvečer pričakuje kancler Scholz, so po poročanju tujih tiskovnih agencij potrdili v Benetovem uradu.

Izrael, kjer živi precej ruskih priseljencev, se omenja kot morebiten posrednik glede vojne v Ukrajine. Dpa navaja medijska poročila, da naj bi ga za posredovanje pri pogajanjih med Rusijo in Ukrajino pred nekaj dnevi zaprosil Zelenski.

Izrael ima sicer dobre odnose z obema državama, Benet pa doslej še ni obsodil ruske invazije na Ukrajino. Glavna zaveznica Izraela so sicer ZDA, obenem pa je iz strateških razlogov odvisen tudi od dobre volje Rusije, med drugim v konfliktih s Sirijo in Iranom.

17.44 Število beguncev po opozorilih UNHCR kmalu višje od 1,5 milijona

Število beguncev, ki pred rusko agresijo bežijo iz Ukrajine, bi lahko kmalu preseglo 1,5 milijona, je danes sporočil Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR). "To je najhitreje razvijajoča se begunska kriza, kar smo jih videli v Evropi po koncu druge svetovne vojne," je opozoril visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi.

Po zadnjih podatkih ZN je od začetka ruske invazije iz Ukrajine pobegnilo 1.368.864 ljudi. Samo od petka do danes je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP iz Ukrajine zbežalo približno 160.000 ljudi.

ZN pričakujejo, da se bo val beguncev še okrepil, saj ruska vojska še naprej krepi invazijo v Ukrajini, kjer okoli prestolnice Kijev še vedno potekajo hudi boji. Če se konflikt ne bo kmalu končal, bo iz države verjetno prisiljeno zbežati več milijonov ljudi, je opozoril Grandi.

Po podatkih ZN bi lahko zaradi vojne v Ukrajini iz države zbežalo štiri milijone ljudi.

17.00 V Hersonu več tisoč protestnikov proti ruski okupaciji

V mestu Herson na jugu Ukrajine, ki leži na obrežju reke Dneper ob njenem izlivu v Črno morje, je okoli 2.000 ljudi pozivalo h končanju vojne. Na shodu so mahali z zastavami, peli ukrajinsko himno in vzklikali domoljubna gesla, med drugim "Rusi pojdite domov" in "Herson je Ukrajina".

Nadzor nad pristaniškim mestom s približno 290.000 prebivalci so ruske sile prevzele že v sredo. Ruske enote so vdrle v poslopje mestnih oblasti in uvedle nekatere omejitve, vključno z nočno prepovedjo gibanja. Gre za strateško zelo pomembno mesto in zavzetje bi ruskim silam lahko močno olajšalo prodiranje v notranjost Ukrajine ter vzdolž obale v smeri zahoda proti Odesi. Hkrati nadzor nad Hersonom pomeni nadzor nad oskrbovalnimi potmi za ukrajinsko vojsko.

16.55 Putin ne namerava razglasiti vojnega stanja

V Rusiji ni pogojev za razglasitev vojnega stanja, za to bi bila potrebna zunanja agresija, je po poročanju ruskih tiskovnih agencij danes dejal Putin.

V preteklih dneh so se širila ugibanja, da bi Putin lahko v Rusiji razglasil vojno stanje in bi nadzor v državi prevzela vojska. Ruski predsednik je to zavrnil in dejal, da bi se za ta korak odločil le v primerih zunanje agresije.

Pri tem pa je poudaril, da obstajajo tudi druge posebne izredne razmere, ki se lahko uporabijo v primeru obsežne zunanje grožnje, vendar tudi teh ne namerava uvesti. S tem je odgovoril na strahove številnih Rusov, medtem ko so mnogi zaradi tovrstnih bojazni že zapustili državo.

Putin je tudi opozoril, da bo vsako državo, ki bi želela uvesti območje prepovedanega letenja nad Ukrajino, obravnaval kot udeleženko konflikta. Dodal je, da bi imela uvedba takšnega območja katastrofalne posledice ne le za Evropo, ampak tudi za ves svet, poroča BBC.

16.45 Švedska in Finska krepita varnostno sodelovanje

Švedska in Finska bosta v luči ruske invazije na Ukrajino še naprej krepili varnostno sodelovanje, sta danes povedali predsednici vlad obeh držav, pri čemer pa se nista opredelili glede možnosti vstopa v zvezo Nato.

"Ruska vojna proti suvereni evropski državi ogroža evropski varnostni red. V tem spreminjajočem se varnostnem okolju bosta Finska in Švedska še okrepili sodelovanje," je na skupni novinarski konferenci s švedsko premierko Magdaleno Andersson v Helsinkih dejala finska premierka Sanna Marin.

Švedsko in Finsko povezujejo močne zgodovinske vezi in tesno vojaško sodelovanje, vključno s skupnimi vajami in izmenjavo informacij. Zaradi invazije, ki jo je Rusija označila za posebno vojaško operacijo, pa se je v obeh državah, ki nista članici Nata, hitro spremenil tudi odnos do zavezništva.

Ankete v zadnjih dneh so pokazale, da se večina prebivalcev v obeh državah prvič v zgodovini zavzema za vstop v Nato. Marin je pri tem dejala, da je razumljivo, da si zdaj več ljudi na Švedskem in Finskem želi vstopiti v Nato. "O tem bomo razpravljali v parlamentu, s predsednikom, v vladi in med strankami" je dodala.

14.37 Aeroflot v torek ustavlja vse mednarodne lete

Ruska letalska družba Aeroflot bo 8. marca ustavila vse mednarodne lete, izjema so leti v belorusko prestolnico Minsk. Kot so danes sporočili iz družbe, se bodo osredotočili na lete znotraj države, pri čemer so že pred časom začasno prekinili letalske povezave z mesti na jugu Rusije.

Odločitev, ki bo začela veljati v ponedeljek opolnoči (ponedeljek ob 21. uri po srednjeevropskem času), je posledica "novih okoliščin, ki onemogočajo izvedbo letov", so pojasnili v Aeroflotu. Ustavitev mednarodnih letov velja tudi za hčerinski letalski družbi Rossiya in Aurora airlines.

V ruskem letalskem nadzorniku Rossaviatsia pa so navedli, da so ruskim podjetjem, ki imajo v najemu letala, registrirana zunaj države, "priporočili", naj ustavijo lete v tujino, da bi se izognili njihovemu zasegu. "To priporočilo je posledica zelo velikega tveganja zadržanja ali zaplembe letal ruskim podjetjem v tujini," so dodali.

Zahodne države so po ruskem vojaškem posredovanju v Ukrajini uvedle drastične sankcije v panogi letalskega prometa, zaprle svoje zračne prostore za ruska letala in ustavile dobavo rezervnih delov, zlasti za letala proizvajalcev Boeing in Airbus.

V petek je ustavitev vseh letov v tujino sporočil tudi drugi največji ruski letalski prevoznik, zasebna družba S7.

13.40 Erdogan napovedal pogovor s Putinom

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes napovedal, da bo v nedeljo po telefonu govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o vojni v Ukrajini, je sporočil Erdoganov tiskovni predstavnik Ibrahim Kalin in dodal, da je Turčija pripravljena pomagati pri reševanju krize.

erdogan | Foto: Reuters Foto: Reuters

Turčija, članica Nata, ima morsko mejo z Ukrajino in Rusijo v Črnem morju ter dobre odnose z obema državama, poroča Reuters. Ankara je rusko invazijo že označila za nesprejemljivo, kljub temu pa nasprotuje sankcijam proti Moskvi.

Kalin je danes na novinarski konferenci v Istanbulu dejal, da bo Erdogan Putinu ponovno ponudil gostiteljstvo mirovnih pogovorov in ga pozval h prekinitvi ognja ter vzpostavitvi humanitarnih koridorjev, potrebnih za evakuacijo civilistov, poroča Reuters.

Turške oblasti so že izjavile, da želijo na diplomatskem forumu, ki bo prihodnji teden potekal na jugu države, zbrati zunanje ministre Ukrajine in Rusije. Ukrajina je dejala, da je odprta za takšne pogovore, Rusija pa je ponudbo Ankare pozdravila.

Pomembno je, da ima Rusija zanesljivega sogovornika, s katerim se lahko pogovarja, saj je Zahod z njo požgal mostove, je dejal Kalin in dodal, da Ankara ne bo opustila vezi niti z Rusijo niti z Ukrajino. Obsodil je napade na jedrske elektrarne v Ukrajini ter dejal, da se bo Erdogan danes pogovarjal tudi z drugimi voditelji, vključno s kanadskim premierjem Justinom Trudeauom in predstavniki Evropske unije.

Turčija ima z Rusijo vzpostavljeno tesno sodelovanje na področju obrambe, energetike in trgovine ter se močno zanaša na ruske turiste. Vseeno pa je Kijevu prodala brezpilotna letala, kar je razjezilo Moskvo, in nasprotuje ruski politiki v Siriji in Libiji ter priključitvi Krima leta 2014.

13.36 V Evropi vse večji pritisk na ruske oligarhe

"Medtem ko čakamo, da ruski predsednik Vladimir Putin konča vojno, nadaljujemo s sankcijami in se pripravljamo na zaseg premoženja ruskih oligarhov v vrednosti 140 milijonov evrov," je v petek zvečer sporočil italijanski zunanji minister Luigi Di Maio.

Pri tem je dodal, da si vlada prizadeva zmanjšati odvisnost Italije od uvoza ruskega plina. Ta teden je namreč Di Maio obiskal Alžirijo, s katero namera razširiti energetsko partnerstvo, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

EU je po ruskem vdoru v Ukrajino že uvedla sankcije proti mnogim ruskim oligarhom, ki so tesno povezani s Putinom. Po poročanju britanskega BBC pa so bili nekateri od njih šokirani, ko so ugotovili, da njihove debetne kartice ne delujejo več in se morajo sedaj zanašati na uporabo gotovine iz sefov.

Francoski organi so v okviru sankcij proti Rusiji v četrtek zasegli megajahto Amore Vero v lasti direktorja ruskega energetskega podjetja Rosneft Igorja Sečina.

Italijanska policija pa je danes v pristanišču severozahodnega mesta Sanremo zasegla megajahto Lena. Gre za 52-metrsko jahto, katere vrednost je ocenjena na 45 milijonov evrov in je v lasti ruskega energetskega in infrastrukturnega mogotca Genadija Timčenka. Italijanski mediji so sporočili, da je bil kapitan jahte obveščen o zaplembi.

Po drugi strani pa je Velika Britanije deležna kritik, da ni storila dovolj za zajezitev premoženja oligarhov, ki ga pogosto vlagajo v luksuzne nepremičnine v Londonu. Kot odziv na kritike nameravajo oblasti v državi k predlogu zakona o gospodarskih kaznivih dejanjih vložiti dodatne amandmaje, da bi s tem povečali pritisk na Putinov režim.

"Spremembe nam bodo omogočile, da bomo s sankcijami ravnali odločneje in hitreje," je dejal predstavnik ministrstva za finance John Glen. Oblasti nameravajo tudi skrajšati rok, v katerem morajo tuja podjetja registrirati svoje dejanske lastnike, z 18 mesecev na šest mesecev, da bi s tem pomagali pri preprečevanju pranja denarja v državi. Predlog zakona naj bi bil po pospešenem postopku sprejet v ponedeljek.

12.16 Rusi kršili prekinitev ognja, začetek evakuacije preložen

Rusko obrambno ministrstvo je danes odredilo začasno prekinitev napadov na mesti Mariupol in Volnovaha na jugu Ukrajine, da bi prebivalcem obeh obleganih mest omogočilo evakuacijo. Humanitarni koridorji naj bi bili odprti med 9. in 14. uro.

"Zaradi dejstva, da ruska stran ne spoštuje premirja in nadaljuje obstreljevanje Mariupola in njegove okolice, ter iz varnostnih razlogov, je bil začetek evakuacije civilnega prebivalstva preložen," so sporočili na družbenih omrežjih.

Ukrajinske oblasti pričakujejo, da bo iz obleganega pristaniškega mesta Mariupol ob Azovskem morju pred rusko agresijo zbežalo 200 tisoč ljudi. Bližnje mesto Volnovaho pa naj bi zapustilo 15 tisoč ljudi.

Ruske sile so med obleganjem Mariupola prekinile dobavo elektrike, hrane, vode in ogrevanja v mesto. K vzpostavitvi humanitarnih koridorjev je pred začasno prekinitvijo ognja pozval župan Mariupola Vadim Bojčenko, ki je sporočil, da je mesto po večdnevnih "neusmiljenih" napadih pod "blokado" ruskih sil.

Po napovedi začasne prekinitve ognja in vzpostavitve humanitarnih koridorjev pa je nagovoril prebivalce mesta in jih zaradi stalnega in neusmiljenega obstreljevanja pozval k evakuaciji. "V pogojih nenehnega, neusmiljenega obstreljevanja okupatorja ni druge izbire, kot da prebivalcem damo /.../ možnost, da varno zapustijo Mariupol," je po poročanju britanskega BBC dejal Bojčenko.

Nekatera mesta so porušena do tal

Tako so videti nekatera mesta, ki so jih obstreljevale in porušile ruske vojaške sile. Na posnetku, ki domnevno prikazuje mesto Bela Cerkev, je videti, da le še redkokatera stavba ni bila porušena.

11.23 Več kot 66.200 Ukrajincev se je vrnilo iz tujine, da bi branilo državo

"66.224 ljudi se je doslej vrnilo iz tujine, da bi branilo svojo državo pred rusko invazijo. To predstavlja dodatnih 12 borbenih in motiviranih brigad," je na Twitterju zapisal ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov.

Ofenziva Moskve s podporo letalskih sil in uporabo visokonatančnega orožja vstopa v svoj deseti dan, Rusija pa si še naprej prizadeva, da bi popolnoma obkolila Kijev in Harkov. Prav tako ruske čete še vedno poskušajo doseči administrativne meje Luganske in Donecke regije, da bi vzpostavile kopenski koridor od priključenega Krima do separatističnih regij.

Tretji krog pogovorov med Ukrajino in Rusijo v Belorusiji bo predvidoma potekal konec tedna. Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihail Podoljak je dejal, da Ukrajina ne bo izpolnila strogih zahtev Rusije, čeprav so bila zadnja pogajanja presenetljivo konstruktivna, poroča Reuters.

"Predsednik Volodimir Zelenski ne bo popuščal in dovolil, da bi Rusija degradirala naš boj za ozemeljsko celovitost in svobodo," je poudaril.

11.06 Iz Ukrajine na Poljsko doslej prispelo skoraj 800 tisoč beguncev

Od začetka ruske invazije se je na Poljsko zateklo več kot 787.300 beguncev iz sosednje Ukrajine, je sporočila poljska mejna straža. Samo v petek je poljsko-ukrajinsko mejo prečkalo 106.400 beguncev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

To je največ v enem dnevu od izbruha vojne, je dejal namestnik zunanjega ministra Pawel Szefernaker.

Na sprejemnih točkah na poljsko-ukrajinski meji je velika gneča. Po besedah Szefernakerja je poljska vlada vzpostavila 30 takih sprejemnih mest po vsej državi. Druge so v številnih mestih ustanovile lokalne oblasti.

Zaradi ruske invazije je iz Ukrajine po podatkih Združenih narodov samo do petka zbežalo 1,25 milijona ljudi.

10.11 V Mariupolu se ljudje "z golimi rokami" borijo proti ruskim vojakom

Ruski vojaki so ob umiku na prebivalce večkrat s puškami streljali v zrak, a to ljudi ni odvrnilo od tega, da jim ne bi sledili. Ljudje se ne vdajajo in branijo svoje mesto.

8.41 Ukrajina od začetka vojne sestrelila več ruskih letal

Ukrajina trdi, da je od začetka vojne uničila vsaj 39 ruskih letal in 40 helikopterjev.

8.17 Rusija odredila prekinitev ognja za umik prebivalcev iz Mariupola

Rusko obrambno ministrstvo je danes napovedalo prekinitev napadov na mesti Mariupol in Volnovaha na jugu Ukrajine, da bi prebivalcem obeh obleganih mest omogočilo evakuacijo, poročajo tuje tiskovne agencije. "Humanitarni koridorji in izstopne poti so usklajeni z ukrajinsko stranjo," so sporočili.

Premirje bo začelo veljati danes ob 10. uri po moskovskem oziroma ob 8. uri zjutraj po srednjeevropskem času, so napovedali v Moskvi.

"Z začetkom ob 10. uri po moskovskem času ruska stran razglaša premirje in odpira humanitarne koridorje za civiliste, da zapustijo Mariupol in Volnovaho," so sporočili.

Pred tem je svetovalec ukrajinskega predsednika Mihail Podoljak izjavil, da želi Volnovaho zapustiti okoli 20 tisoč civilistov, 200 tisoč pa jih želi zapustiti Mariupol. Ta mesta trenutno nadzoruje ukrajinska vojska, vendar jih blokirajo ruske sile.

Napoved prekinitve ognja prihaja po tem, ko je župan Mariupola Vadim Bojčenko sporočil, da je mesto po večdnevnih "neusmiljenih" napadih pod "blokado" ruskih sil in pozval k vzpostavitvi humanitarnega koridorja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"V pogojih nenehnega, neusmiljenega obstreljevanja okupatorja ni druge izbire, kot da prebivalcem damo možnost, da varno zapustijo Mariupol," je po poročanju britanskega BBC dejal Bojčenko.

Ruske sile so med obleganjem Mariupola prekinile dobavo elektrike, hrane, vode in ogrevanja v mesto.

Moskva je doslej v invaziji zavzela dve ključni mesti, Berdjansk in Herson na jugu Ukrajine. Zavzetje Mariupola, mesta z okoli 450 tisoč prebivalci ob Azovskem morju, bi bila prelomnica v invaziji, poroča AFP. Zadalo bi namreč hud udarec pomorskemu dostopu Ukrajine in povezalo ruske enote na Krimu ter separatistične in ruske vojake v Donbasu.

8.02 Župan Mariupola pozval k vzpostavitvi humanitarnega koridorja

Pristaniško mesto Mariupol na vzhodu Ukrajine je pod popolno blokado ruske vojske, potekajo "neusmiljeni" napadi, je po poročanju tiskovnih agencij v soboto zvečer sporočil tamkajšnji župan Vadim Bojčenko in pozval k vzpostavitvi humanitarnega koridorja. Ukrajinska vojska je danes sporočila, da ruske sile skušajo obkoliti prestolnico Kijev.

Vojaška ofenziva Moskve se z zračno podporo in uporabo ruskega visokonatančnega orožja nadaljuje že deseti dan, je v poročilu, objavljenem davi, po poročanju nemške tiskovne agencije dpa, objavila ukrajinska vojska. Obramba v prestolnici Kijev še naprej odbija "sovražnikovo ofenzivo", je dodala.

Medtem ko ruske sile napadajo mesta po vsej državi, je ukrajinska vojska na Facebooku sporočila, da je glavni "fokus" Moskve obkoliti Kijev.

"Že pet dni je naše mesto, naša polmilijonska družina pod neusmiljenim napadom," pa je na Telegramu zapisal župan Mariupola Bojčenko in prebivalce pozval k nadaljnjemu odporu.

Ruske sile so med obleganjem prekinile dobavo elektrike, hrane, vode in ogrevanja v mesto. "Iščemo rešitve za humanitarne probleme in vse možne načine, da Mariupol izvlečemo iz blokade," je nadaljeval. "Naša prednostna naloga je vzpostavitev premirja, da bomo lahko obnovili vitalno infrastrukturo in vzpostavili humanitarni koridor za dostavo hrane in zdravil v mesto," je dodal.

Moskva je doslej v invaziji zavzela dve ključni mesti, Berdjansk in Herson na jugu Ukrajine. Zavzetje Mariupola, mesta z okoli 450 tisoč prebivalci ob Azovskem morju, bi bila prelomnica v invaziji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zadalo bi namreč hud udarec pomorskemu dostopu Ukrajine in povezalo ruske enote na Krimu ter separatistične in ruske vojake v Donbasu.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je pozno v petek sporočil, da Moskvo čaka tretji krog pogovorov z Ukrajino v Belorusiji, eden od ukrajinskih pogajalcev pa je izrazil upanje, da bodo potekali ta konec tedna, poroča dpa. "Tretja etapa bi lahko potekala jutri ali dan pozneje, smo v nenehnem stiku," je v petek dejal svetovalec ukrajinskega predsednika Mihail Podoljak.

7.34 Zelenski: Natova zavrnitev vzpostavitve prepovedi letov "zelena luč" Putinu

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v televizijskem nagovoru ostro obsodil zvezo Nato, ker je na petkovem izrednem zasedanju zunanjih ministrov zavrnila možnost vzpostavitve območja prepovedi preletov nad Ukrajino. Zahodu je očital, da daje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu s tem dovoljenje, da še naprej obstreljuje ukrajinska mesta.

"Vedoč, da so novi napadi in žrtve neizbežni, se je Nato namerno odločil, da ne zapre zračnega prostora nad Ukrajino," je v nagovoru sodržavljanom iz svojega urada v Kijevu dejal Zelenski in dodal, da "je vodstvo zavezništva danes prižgalo 'zeleno luč' za nadaljnje obstreljevanje ukrajinskih mest in vasi".

"Vsi ljudje, ki bodo od danes naprej umrli, bodo umrli tudi zaradi vas. Zaradi vaše šibkosti, zaradi vaše nepovezanosti," je sporočil zahodnim kolegom. Današnje zasedanje Nata je označil kot "šibko" in "zmedeno" ter kot dokaz, da boj za svobodo za Evropo za vse očitno ni glavni cilj.

Ponovil je, da v Ukrajini prelivajo kri "za našo skupno Evropo, našo skupno svobodo, našo skupno prihodnost", ter da se Zahod ne more odkupiti zgolj z dobavami goriva, poročajo tuje tiskovne agencije.

Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je v petek po zasedanju zunanjih ministrov Nata zavrnil možnost vzpostavitve območja prepovedi preletov nad Ukrajino, h kateri zavezništvo pozivajo v Kijevu in naj bi ji bile naklonjene tudi nekatere članice Nata. Kot je ocenil, zavezniške sile v Ukrajini ne bodo posredovale, saj bi to pomenilo nevarnost širšega konflikta v Evropi.

Ukrajinski predsednik je to stališče zavrnil kot povsem napačno in kot "samohipnozo tistih, ki so šibki", pa čeprav imajo orožje, ki je neprimerljivo močnejše od ukrajinskega.

Kasneje je Zelenski nagovoril še velike proteste, ki se vrstijo po Evropi, in podpornikom Ukrajine v tujini med drugim sporočil, da če ta ne bo preživela, tudi celotna Evropa ne bo. "Če bo padla Ukrajina, bo padla vsa Evropa," je posvaril.

6.41 Macron napovedal konkretne predloge za zagotovitev varnosti ukrajinskih nukleark

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes izrazil izjemno zaskrbljenost zaradi jedrskih varnostnih groženj v Ukrajini, potem ko je bila največja nuklearka v Evropi ponoči tarča napada in je zdaj pod nadzorom ruske vojske. Napovedal je, da bo Francija v kratkem predlagala "konkretne ukrepe" za zagotovitev varnosti ukrajinskih jedrskih objektov.

Francija bo skupaj s svojimi najpomembnejšimi partnericami predlagala konkretne ukrepe, ki naj bi zagotovili varnost in zaščito petih najpomembnejših jedrskih objektov v Ukrajini, so v petek zvečer sporočili iz Elizejske palače.

Te ukrepe, temelječe na tehničnih merilih Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), naj bi Pariz predstavil kmalu, že v nekaj urah, Rusija in Ukrajina pa bosta morali nato na tej podlagi doseči dogovor ter skupaj zagotoviti varnost in zaščito jedrskih objektov, so še dodali v Parizu po poročanju tujih tiskovnih agencij.

Macron je sicer "izredno zaskrbljen" zaradi jedrskih varnostnih tveganj v Ukrajini, potem ko je bila tamkajšnja nuklearka Zaporožje, ki je največja v Evropi, tarča napada in so jo zavzele ruske sile, so dodali.

Ukrajinski veleposlanik pri Združenih narodih Sergij Kislica je Rusijo danes zaradi dogajanja v Zaporožju obtožil "jedrskega terorizma". Kot je dejal na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN, "je Rusija namerno izvedla oborožen napad na jedrsko elektrarno in s svojimi dejanji kršila vse mednarodne sporazume v okviru Mednarodne agencije za jedrsko energijo".

Veleposlanica ZDA pri ZN Linda Thomas-Greenfield je medtem ruski napad na nuklearko označila kot nevarno eskalacijo ter "strahotno grožnjo celotni Evropi in svetu". Kot je ocenila, se je svet minulo noč za las izognil jedrski katastrofi.

Veleposlanik Rusije Vasilij Nebenzija je v VS ZN pričakovano zavrnil očitke in vztrajal, da gre za nadaljevanje kampanje laži in dezinformacij proti Rusiji.

6.35 Bidnova vlada za zdaj zavrača sankcije na rusko nafto in plin

Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je v petek zavrnila pozive, naj ZDA v odziv na vojno v Ukrajini prepovejo uvoz ruske nafte in plina. Kot je pojasnila, bi lahko imel tak ukrep negativne posledice za ameriško in evropsko gospodarstvo. Kljub temu pa Bela hiša razmišlja, kako bi lahko v ZDA še bolj zmanjšali rabo ruske energije.

V ameriškem kongresu se povečuje pritisk na uvedbo embarga na rusko nafto in plin, saj da bi bile to za Rusijo najbolj boleče sankcije zaradi njenega napada na Ukrajino. A vlada za zdaj menda še ni našla načina, kako bi omejila hude negativne učinke tega ukrepa za ameriške potrošnike.

Demokratski senator Joe Manchin iz Zahodne Virginije je skupaj z republikanko Liso Murkowski že predstavil predlog zakona o prepovedi uvoza ruske nafte in plina. Z republikanci se glede tega strinja tudi predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi.

Ameriški predsednik Joe Biden in demokratka Pelosijeva sicer zagovarjata idejo, da bi se v predlog zakona vključilo tudi posvetovanje z zavezniki o tem.

Ruska nafta sicer predstavlja le tri odstotke vse lani uvožene nafte v ZDA. Vlada predsednika Bidna ugiba, da bi Rusi v primeru embarga to nafto pač prodali kam drugam, na primer na Kitajsko ali v Indijo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin