Sobota, 5. 3. 2022, 10.42
2 leti, 9 mesecev
Pet scenarijev, kako bi se vojna v Ukrajini lahko končala
Čeprav je sredi ruskega napada na Ukrajino težko predvideti nadaljnji potek dogodkov, je novinar britanskega BBC podrobneje razdelal pet mogočih scenarijev, ki jih omenjajo politični in vojaški analitiki. Večina je črnih.
Prvi scenarij: kratka vojna
Po tem scenariju bi Rusija stopnjevala svoje vojaške aktivnosti. Nadaljevala bi bombne in raketne napade, ruske letalske sile bi prevzele večjo vlogo kot do zdaj. Rusi bi s kibernetskimi napadi merili na uničenje ključne infrastrukture v Ukrajini. Prekinjena bi bila oskrba z energijo in komunikacijska omrežja. Umrlo bi več tisoč nedolžnih prebivalcev Ukrajine. Kljub pogumnemu uporu prebivalcev Kijeva bi ta v nekaj dneh padel, oblast pa bi prevzela proruska marionetna vlada. Predsednika Volodimirja Zelenskega bi ubili ali pa bi pobegnil v tujino, da bi vodil vlado v izgnanstvu. Ruski predsednik Vladimir Putin bi razglasil zmago in iz Ukrajine umaknil večino vojakov. Nekaj bi jih ostalo v Ukrajini za ohranjanje nadzora. Na tisoče beguncev bi še vedno zapuščalo državo.
Takšen razplet bi bil odvisen od več spreminjajočih se dejavnikov. Od bolj učinkovite in številčnejše ruske vojske do zmanjševanja morale ukrajinskih vojakov, spremembe oblasti v Kijevu in morebitnega končanja procesa približevanja Ukrajine EU. Bi pa bila vsaka na novo postavljena proruska oblast nelegitimna in ranljiva ob morebitnem ukrajinskem uporu. To bi povečalo nestabilnost države, možnost ponovnega izbruha spopadov v Ukrajini bi bila velika.
Drugi scenarij: dolga vojna
Bolj verjetno je, da se spopadi razvijejo v dolgotrajno vojno. Zaradi nizke morale ruskih vojakov, slabe logistike in nesposobnih generalov bi morda lahko trajalo dlje, da bi ruske sile zavzele mesta, kot je Kijev. Sledilo bi dolgotrajno obleganje mest z uličnimi spopadi.
Čeprav bi ruske sile nazadnje prevzele nadzor nad ukrajinskimi mesti, bi s težavo ohranjale nadzor, saj bi težko zagotovile zadostno število vojakov po vsej Ukrajini. Ukrajinske sile bi zagotovile učinkovit in dobro motiviran odpor, ki bi ga podpiralo tamkajšnje prebivalstvo. Zahodne države bi še naprej zagotavljale dobavo orožja in streliva. Morda bi šele po več letih, z morebitnim novim vodstvom v Kremlju, ruski vojaki ponižano zapustili Ukrajino.
Tretji scenarij: evropska vojna
Ali je mogoče, da se vojna razplamti zunaj meja Ukrajine? Putin bi s prizadevanji za ponovno osvojitev nekdanjih delov ruskega imperija svoje vojake pošiljal v nekdanje republike Sovjetske zveze, kot sta Moldavija in Gruzija, ki nista članici zveze Nato. Dobavo orožja zahodnih držav Ukrajini bi lahko označil za nasilno dejanje, ki bi zahtevalo povračilne ukrepe. Lahko bi zagrozil z napotitvijo ruskih vojakov v baltske države, ki pa so članice Nata. Z napadom na Litvo bi vzpostavil kopenski koridor do ruske eksklave Kaliningrad.
Ta scenarij bi nevarno povečal možnost vojne z zvezo Nato. Po 5. členu ustanovne pogodbe Severnoatlantskega zavezništva je namreč napad na eno od članic enak napadu na vse članice. Kljub temu bi Putin lahko tvegal, če bi menil, da je to edini način reševanje lastne kože. Če bi bil na primer v Ukrajini poražen, bi ga morda zamikalo nadaljnje stopnjevanje napetosti.
Že zdaj je jasno, da je Putin pripravljen kršiti mednarodno pravo in ozemeljsko celovitost suverene države. Enako logiko bi lahko uporabil pri jedrskem orožju. Prav ta teden je ukazal, da se ruska jedrska oborožitev dvigne na stopnjo visoke pripravljenosti. Večina analitikov sicer dvomi, da je zaradi tega uporaba jedrskega orožja neizbežna. Zagotovo pa je šlo za opozorilo, da Rusija dopušča uporabo taktičnega jedrskega orožja v vojni.
Četrti scenarij: diplomatska rešitev
Je kljub vsemu še mogoča diplomatska rešitev? "Zdaj govorijo puške, a pot dialoga mora vedno ostati odprta," je dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Dialog se nadaljuje. Francoski predsednik Emmanuel Macron se je ta teden po telefonu pogovarjal s Putinom. Diplomati pravijo, da se "tipanje" širi v Moskvo. In presenetljivo so se ruski in ukrajinski uradniki srečali na pogovorih na meji z Belorusijo. Morda niso veliko napredovali, toda zdi se, da je Putin s privolitvijo v pogovore vsaj sprejel možnost premirja s pogajanji.
Ključno vprašanje ostaja, ali lahko Zahod ponudi nekaj, kar diplomati imenujejo "off ramp". Diplomati se strinjajo, da je pomembno, da Putin ve, kaj mora narediti za odpravo sankcij Zahoda, in da je dogovor, ki bi rešil Putina, mogoč.
Novinarka BBC ponuja razmislek o naslednjem scenariju, ko Rusiji potek vojne v Ukrajini ne gre na roko, sankcije pa začnejo vznemirjati Moskvo. Nasprotovanje vojni zaradi vse več mrtvih ruskih vojakov narašča. Putin se začne spraševati, ali je stopil v prevelike čevlje. Presodi, da je vztrajanje v vojni morda večja grožnja njegovi oblasti kot ponižanje ob vojaškem porazu. Posreduje Kitajska, ki začne pritiskati na Moskvo, naj sklene kompromis, sicer ne bo več kupovala ruske nafte in plina. Putin pod kitajskim pritiskom išče izhod. Ukrajinske oblasti medtem spremljajo uničevanje države in politični kompromis se jim zdi boljša rešitev kot izguba življenj. Angažirajo se diplomati in dogovor je sklenjen. Ukrajina sprejme suverenost Rusije nad Krimom in deli Donbasa, Putin pa sprejema ukrajinsko neodvisnost in njeno pravico do približevanja EU, kar se zdi malo verjetno. Toda takšen scenarij bi lahko nastal iz razbitin krvavega spopada.
Peti scenarij: Putina odstavijo
Ko je Putin začel svojo invazijo na Ukrajino, je izjavil: "Pripravljeni smo na kakršenkoli izid."
Kaj pa, če bi v tem izidu izgubil moč? Morda se zdi nepredstavljivo, toda svet se je v zadnjih dneh spremenil. Profesor sir Lawrence Freedman, zaslužni profesor vojnih študij na Kings Collegeu v Londonu, je ta teden zapisal: "Zdaj je enako verjetna sprememba režima tako v Moskvi kot v Kijevu."
Zakaj meni tako? Morda Putin vodi katastrofalno vojno. Umrlo je na tisoče ruskih vojakov. Gospodarske sankcije bolijo, Putin pa izgublja podporo. Obstaja resna grožnja revolucije. Putin za zatiranje opozicije uporablja ruske notranje sile, toda dovolj pripadnikov ruske vojaške, politične in gospodarske elite se obrne proti njemu. Zahod jasno pove, da bo, če Putina zamenja zmernejši voditelj, Rusija deležna odprave nekaterih sankcij in otoplitev diplomatskih odnosov. Zgodi se krvav udar v Kremlju, Putina odstavijo. Vse to se trenutno ne zdi verjetno, toda morda ni tako neverjetno, če ljudje, ki so imeli koristi od Putina, ne bodo več verjeli, da lahko brani svoje interese.
Sklep
Pet omenjenih scenarijev se med seboj ne izključuje. Nekatere bi lahko združili, da bi dobili različne rezultate, toda ne glede na to, kako se bo ta vojna odvijala, se je svet spremenil. Ne bo se več vrnil v ustaljene tirnice. Odnosi Rusije z zunanjim svetom bodo drugačni, spremenil se bo tudi evropski odnos do varnosti. In liberalni, mednarodni red, ki temelji na pravilih, bo morda na novo odkril, čemu je sploh služil, sklene novinar James Landale.
64