Četrtek, 3. 3. 2022, 15.19
2 leti, 1 mesec
Svarilo Rusom: To zgradbo pustite pri miru, da ne bo katastrofe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,39
19
Zaporožje je največja jedrska elektrarna v Ukrajini in Evropi ter ena od desetih največjih na svetu. Vse jedrske elektrarne v Ukrajini trenutno še obratujejo normalno, toda med nepredvidljivo vojno vihro se lahko to hitro spremeni.
Ruska vojska naj bi v zadnjih 24 urah obkolila jedrsko elektrarno Zaporožje. To je prižgalo alarme v Mednarodni agenciji za jedrsko varnost, ki Rusijo poziva, naj to in druge ukrajinske nuklearke pusti pri miru oziroma ne stori ničesar, kar bi lahko ogrozilo njihovo normalno delovanje. Katastrofalna nesreča, ki bi podobno kot Černobil leta 1986 ogrozila Evropo, se lahko med vojno vihro v jedrski elektrarni namreč zgodi ne le zgolj ob zadetku rakete, temveč tudi na druge načine.
Ukrajina ima trenutno štiri delujoče jedrske elektrarne s skupno petnajstimi reaktorji. Elektrarni Rivne in Hmelnicki stojita v severozahodnem delu države, elektrarna Južnoukrajinsk na jugozahodu Ukrajine 160 kilometrov od meje z Moldavijo, elektrarna Zaporožje pa v osrednjem delu južne Ukrajine neposredno ob reki Dneper.
Največ, kar šest reaktorjev s skupno močjo blizu 6.000 megavatov ima jedrska elektrarna v Zaporožju, ki je tudi največja jedrska elektrarna v Evropi in ena največjih na svetu.
Ukrajina je bila leta 2020 sedma največja proizvajalka elektrike iz jedrske energije na svetu in je tretja na seznamu držav glede na delež elektrike, ki je porabi iz jedrskih virov. Kar 51 odstotkov celotne ukrajinske porabe elektrike namreč pokrivajo jedrske elektrarne. Slovenija je sedma na svetu s skoraj 40 odstotki.
Reaktor številka 6 v jedrski elektrarni Zaporožje je trenutno izklopljen iz ukrajinskega električnega omrežja in ne deluje. Enako velja za reaktorja ena in pet.
Ruska vojska je med invazijo na Ukrajino v samo tednu dni že dvakrat poskrbela za preplah, povezan z jedrskimi elektrarnami. Najprej so prevzeli nadzor nad zloglasno jedrsko elektrarno Černobil in pri tem s svojimi oklepnimi vozili (po mnenju znanstvenikov) v zrak dvignili dovolj radioaktivnega materiala, da je bilo sevanje v regiji začasno povišano. V nedeljo so blizu Kijeva med obstreljevanjem nato zadeli skladišče radioaktivnih odpadkov. Hujših posledic na srečo še ni bilo.
Mednarodno agencijo za jedrsko varnost (IAEA) pa zaradi nepredvidljivosti vojne vihre zelo skrbi, da je tveganje za potencialno katastrofo še vedno veliko. Rafael Grossi, prvi mož IAEA, je v sredo vse vpletene strani pozval k odvračanju od vsakršnih dejavnosti, ki bi lahko ogrozile nemoteno delovanje jedrskih elektrarn v Ukrajini. Rusija agenciji sicer zagotavlja, da se bo zavzemala za normalno nadaljevanje dela ukrajinskih jedrskih elektrarn.
Kaj gre lahko narobe, če vojskovanje uide z vajeti
Strokovnjaki za jedrsko varnost se strinjajo, da je tveganje, da bi ruska vojska namenoma obstreljevala jedrske elektrarne v Ukrajini, izredno majhno, saj bi morebitno uničenje katere od elektrarn radioaktivne oblake lahko odneslo tudi nad Rusijo. To je v sredo dejal tudi vodja IAEA Rafael Grossi.
Jedrska elektrarna Zaporožje proizvede približno toliko električne energije kot dobrih osem jedrskih elektrarn v Krškem.
Najbolj skrb vzbujajoč scenarij, ki pa se v primeru nadaljnjega zaostrovanja spopadov med ukrajinsko in rusko vojsko lahko hitro zgodi, je odpoved, sabotaža oziroma uničenje ukrajinskega električnega omrežja. Jedrske elektrarne se za svoje delovanje namreč zanašajo tudi na zunanje vire električne energije, saj jih potrebujejo za napajanje sistemov, ki hladijo reaktorje.
Ukrajina je zaradi vojne v začetku tega tedna ugasnila šest jedrskih reaktorjev, od tega tri v Zaporožju, a tudi ti reaktorji še naprej potrebujejo aktivne hladilne sisteme, saj reaktorska sredica kljub neaktivnosti še vedno proizvaja precej toplotne energije.
Če ukrajinsko električno omrežje povsem odpove, bodo hladilne sisteme jedrskih reaktorjev še nekaj časa poganjali rezervni generatorji na fosilna goriva. Če nafte zmanjka in se hladilni sistemi ustavijo, bo naslednja na udaru reaktorska posoda, kovinska kapsula z več kot dvajset centimetrov debelimi stenami, v kateri je reaktorska sredica in ki skrbi za to, da radioaktivni jedrski material v primeru taljenja jedra ne uide na prosto. Toda tudi ta varovalka ima svoje meje in v primeru naraščanja tlaka v reaktorju, kar bi bila posledica prevročega jedra, se lahko zgodi najhujše - zadeva poči ali celo eksplodira in tu je nov Černobil.
Černobil se je aprila 1986 zgodil predvsem zaradi človeške napake, a na eksplozijo reaktorja je konec koncev vplival previsok tlak, ki ga je v reaktorski posodi povzročilo pretirano segrevanje reaktorske sredice.
Gre sicer za zelo malo verjeten scenarij, a vojne razmere povzročajo dovolj negotovosti, da so strokovnjaki s področja jedrske varnosti še naprej zelo zaskrbljeni. Ukrajinske oblasti so agencijo IAEA v sredo zaprosile, naj uveljavlja svojo mednarodno avtoriteto in okrog jedrskih elektrarn v državi vzpostavi varne cone s premerom 45 kilometrov.
Kako ravnati v primeru nesreče v jedrski elektrarni
Tako so protokol in navodila za okoliške prebivalce za Siol.net leta 2016 ob trideseti obletnici katastrofe v Černobilu opisali v jedrski elektrarni Krško.
Ves čas so pripravljeni na možnost nastanka razmer, ki odstopajo od običajnega obratovalnega stanja elektrarne. Takšnim stanjem pravijo izredni dogodki. Razvrščajo jih v štiri kategorije glede na stopnjo radiološke nevarnosti za elektrarno in bližnjo okolico.
Stopnja 0 - nenormalni dogodek: Manjša težava v elektrarni. Elektrarna o dogodku obvesti pristojne lokalne in državne organe ter javnost prek sporočila za medije. Radiološke nevarnosti za okoliške prebivalce ni.
Stopnja 1 - začetna nevarnost: Malce večja težava, ena od mogočih posledic je radiološko onesnaženje v zgradbah elektrarne. Še vedno ni nevarnosti za okoliške prebivalce.
V Nuklearni elektrarni Krško, ki deluje od leta 1981, se še ni zgodila nesreča, ki bi zahtevala evakuacijo okoliških krajev.
Stopnja 2 - objektna nevarnost: Resnejša težava, pri kateri lahko radiološki vpliv seže onkraj zidov jedrske elektrarne. NEK težavo javi civilni zaščiti in lokalnim oblastem, ki so v pripravljenosti za pomoč pri evakuaciji bližnjih naselij. Če bi bila ta potrebna, bi prebivalce o tem obvestili mediji.
Stopnja 3 - splošna nevarnost: Hujša težava v elektrarni. Radioaktivno onesnaženje se lahko razširi v okolico. Na nevarnost opozori sirena, civilna zaščita gre v akcijo. Mediji posredujejo navodila za ravnanje v primeru jedrske nesreče, izvede se preventivna evakuacija naselij v bližini elektrarne.
Doma sem blizu NEK, zatulila je sirena. Kaj zdaj?
V NEK in upravi za zaščito in reševanje prebivalcem okoliških krajev svetujejo, naj v primeru zavijanja sirene, ki traja eno minuto, ravnajo takole:
Ostanejo doma in prižgejo televizijo, radio oziroma obiščejo svetovni splet. Pomembno je, da se umaknejo v zaprte prostore ter zaprejo okna in vrata, izklopijo prezračevalne sisteme. Temu v NEK pravijo zaklanjanje. Za štirimi stenami se namreč zaščitimo pred obsevanostjo in vdihavanjem radioaktivnih snovi. Stik z mediji je pomemben zato, ker bodo posredovali navodila za nadaljnje ukrepanje in klicne številke za dodatne informacije o dogodku. V NEK opozarjajo, da so te številke namenjene samo res nujnim klicem.
Zaužijejo tablete kalijevega jodida. Prebivalci vseh krajev v desetkilometrskem pasu okoli NEK so vsaj enkrat letno po pošti obveščeni o tem ukrepu. Tablete lahko prevzamejo v katerikoli lokalni lekarni. Zaužitje kalijevega jodida je pomembno zato, ker preprečuje kopičenje radioaktivnega izotopa, joda 131, v žlezi ščitnici.
Ob nesreči v jedrski elektrarni lahko pride do izpusta nevarnih delcev s kratkimi razpolovnimi dobami, kot so jod-131, cezij-137, stroncij-90. Prvi napade ščitnico, drugi se odlaga po celotnem telesnem tkivu, tretji se kopiči v kosteh. Kalijev jodid je namenjen zajezitvi zdravju nevarnih učinkov prvega.
Preprečijo vnos radioaktivnih snovi v telo. To pomeni, da ne uživajo hrane, ki bi lahko bila kontaminirana z radioaktivnimi delci. Gre za hrano, ki je bila pred sireno na prostem ali ob odprtem oknu.
Sledijo navodilom za evakuacijo oziroma dom preventivno zapustijo sami. Povečanje razdalje med virom radioaktivnega onesnaženja in nami zmanjšuje verjetnost, da prejmemo večji ali celo prevelik (beri: smrten) odmerek sevanja. Ob evakuaciji s sabo vzamemo samo najnujnejše življenjske potrebščine. Civilna zaščita in NEK sta za prebivalce krajev v okolici jedrske elektrarne pripravila seznam nadzornih točk, kamor se morajo (oziroma je to priporočljivo) ob evakuaciji napotiti prebivalci posameznih krajev. Seznam lahko preverite tukaj (občina Krško) in tukaj (občina Brežice).
Preberite tudi:
19