Sreda, 3. 1. 2024, 22.14
11 mesecev, 3 tedne
Velike težave ene najrevnejših evropskih držav
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,55
Po podatkih Eurostata je imelo Kosovo leta 2020 26 odstotkov povprečja EU, če upoštevamo bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca po kupni moči. Kosovo ima nominalni BDP na prebivalca po različnih lestvicah (Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka in Združeni narodi) nekje med 4.800 do 5.400 evrov. Podobno revna država je Moldavija. Manjši BDP na prebivalca ima v Evropi samo Ukrajina, ki pa je sredi uničujoče vojne.
Kosovo je ena od najrevnejših držav v Evropi. Številni njeni prebivalci zato iščejo delo v bogatejših državah, tudi v Sloveniji. To izseljevanje delovne sile je tako obsežno, da so kosovski delodajalci prisiljeni uvažati delovno silo iz Azije. A tudi mnogi od njih Kosovo vidijo le kot odskočno desko za bogatejše evropske države.
Za državljane Kosova je z letošnjim 1. januarjem začel veljati brezvizumski režim za vstop v države Evropske unije. Imetniki kosovskih potnih listov tako lahko potujejo v države EU brez vizuma za obdobje bivanja 90 dni v kateremkoli 180-dnevnem obdobju.
Val odhoda mladih s Kosova?
Kot piše novinar Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) Michael Martens, potovanje brez vizumov uradno ni namenjeno temu, da bi ljudje skočili na letalo in iskali delo v EU. Toda marsikdo na Kosovu bo poskusil prav to. Podoben plaz odhodov (zlasti mladih iskalcev zaposlitve) v tujino se je na primer na Hrvaškem zgodil leta 2013, ko je naša južna soseda vstopila v EU.
Za Kosovo je tako kot za druge države na zahodnem Balkanu v zadnjem obdobju značilno pomanjkanje delovne sile. To je začetek trenda, ki se bo verjetno še okrepil. Vse države Zahodnega Balkana (sem poleg Kosova spadajo še Srbija, BiH, Črna gora, Makedonija in Albanija) se namreč soočajo s procesom zmanjševanja prebivalstva.
Depopulacijski procesi na Kosovu
Rodnost se niža, poleg tega veliko mladih s trebuhom za kruhom odhaja v razvitejše države na severu in zahodu Evrope. Le redki od teh mladih se vrnejo nazaj v svojo domovino. Učinki teh procesov postajajo vse bolj opazni in se lahko v prihodnosti samo še okrepijo, poudarja Martens.
Za Kosovo je v preteklosti veljala zelo visoka rodnost (fotografija je iz prizrenske bolnišnice leta 2000), zaradi česar je po nekaterih podatkih kar sedemdeset odstotkov kosovskega prebivalstva mlajšega od 35 let. A številni prebivalci Kosova odhajajo s trebuhom za kruhom na tuje, počasi pada tudi rodnost, zaradi česar so začeli kosovski delodajalci iskati delavce v Aziji.
Kosovo, ki je ena najrevnejših evropskih držav, je po podatkih kosovskega združenja delavcev zasebnega sektorja samo leta 2021 in 2022 zapustilo več kot sto tisoč delavcev, ki so bili prej zaposleni v zasebnih podjetjih. V veliki večini gre za kvalificirano delovno silo.
Uvoz delovne sile iz Azije
Pomanjkanje delovne sile kosovski delodajalci rešujejo z uvozom delavcev iz Azije, zlasti iz Bangladeša, piše kosovski medij Koha. Od lanskega januarja do lanskega septembra je kosovsko notranje ministrstvo izdalo delovno dovoljenje 106 državljanom Bangladeša.
A predsednik združenja kosovskih delavcev zasebnega sektorja Jusuf Azemi pravi, da to ni rešitev. Večina delavcev iz Bangladeša ni usposobljena za delovna mesta, ki jih kosovsko gospodarstvo najbolj potrebuje. Večinoma so bangladeški delavci usposobljeni za delo v gradbeništvu in gostinstvu. Velike težave predstavljajo tudi razlike v jeziku in kulturi, pravi Azemi.
Kosovo je le odskočna deska
Po Azemijevih informacijah iz lanskega oktobra naj bi na Kosovu začelo delati okoli petsto delavcev iz azijskih držav, večinoma iz Bangladeša. Težava je, ker za večino teh delavcev Kosovo ni končna ciljna država, ampak samo odskočna deska za nadaljnjo pot v zahodno Evropo. V Bangladešu je povprečna mesečna plača 150 evrov, za delo v gradbeništvu pa jim kosovski delodajalci ponujajo 420 evrov mesečno, še piše Koha.
