Sreda, 27. 12. 2023, 22.53
4 mesece
Evropsko žarišče, na katerem se lahko vsak trenutek začne prelivanje krvi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,59
Sprva je bila naloga Nata zaustaviti nasilje in grožnje jugoslovanskih oziroma srbskih sil nad Kosovom, vzpostaviti varnost ter zagotoviti javni red in mir, podpreti mednarodna humanitarna prizadevanja ter podpreti prisotnost mednarodnih civilnih pripadnikov v pokrajini. Danes si sile Kforja prizadevajo zagotavljati in ohranjati varnost na Kosovu za vse državljane, ne glede na njihovo narodnostno poreklo.
Na nemirnem Kosovu, kjer v okviru misije zveze Nato za mir skrbijo tudi slovenske vojakinje in vojaki, se je letos zgodil najhujši izbruh nasilja med Srbi in Albanci v zadnjih letih. Razmere v 1,8-milijonski državi, ki je neodvisnost razglasila leta 2008, so trenutno sicer relativno stabilne, a močno nepredvidljive.
"To je moja peta misija na Kosovu. Od leta 2008 je vidna velika razlika v razvoju Kosova in njegovem varnostnem položaju, ki je veliko bolj miren in stabilen. Prispevek Kforja in slovenskega kontingenta k temu je viden na vsakem koraku. Tukaj smo, da zagotavljamo varno in stabilno okolje ter svobodo gibanja za vse prebivalce Kosova," pojasnjuje poveljnik slovenskega kontingenta, ki ga sestavlja 101 vojak, podpolkovnik Andrej Krivec.
Hudi nemiri na severu Kosova
Na severu Kosova so maja letos med protesti Srbov pred občinskimi poslopji v Zvečanu, Leposaviću in Zubinom Potoku, kjer so bili po srbskem bojkotu lokalnih volitev izvoljeni albanski župani, izbruhnili spopadi. Ranjenih je bilo 30 pripadnikov misije Kfor in 53 Srbov.
Septembra je bil na severu Kosova v napadu oborožene skupine ubit policist, v spopadih med kosovsko policijo in pripadniki skupine pa še trije napadalci. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je odgovornost Srbije za napad zanikal. Kasneje je odgovornost prevzel nekdanji podpredsednik največje stranke Srbov na Kosovu Milan Radoičić.
"Tukaj smo, da zagotavljamo varno in stabilno okolje ter svobodo gibanja za vse prebivalce Kosova," pojasnjuje poveljnik slovenskega kontingenta, podpolkovnik Andrej Krivec.
Kfor je zato okrepil prisotnost vojakov na Kosovu in na teren poslal dodatne enote, ki zagotavljajo več nadzora, pravi Krivec in dodaja: "Več je enot, večja je varnost na terenu." Motivacija in morala pripadnikov slovenskega kontingenta sta po njegovih besedah dobra. Čeprav bi si med prazniki želeli biti doma z družinami, vojaški poklic opravljajo s srcem, je zagotovil Krivec, ki je tudi poveljnik Kforjevega nekinetičnega bataljona, katerega del so tudi slovenske enote, kar pomeni, da naši vojaki predvsem opravljajo izvidnice, sodelujejo z vladnimi in nevladnimi organizacijami ter zbirajo informacije.
Slovenci brez preteklosti na Balkanu, ki bi nas bremenila
V poveljstvu Kforja deluje tudi nekinetični center, ki je razdeljen na:
- sektor za civilno-vojaško sodelovanje. Njegova naloga je med drugim zagotavljanje donacij za potrebe civilnega prebivalstva na različnih področjih, kot so šolstvo, zdravstvo in gasilstvo, pri čemer je sektor odgovoren tudi za nadzor nad porabo denarja.
- Sektor za informacijsko delovanje, ki zbira informacije, izlušči najpomembnejše in na podlagi tega svetuje poveljstvu.
- Sektor za psihološko delovanje, ki upravlja Kforjev radio, televizijo in revijo ter spremlja utrip v medijih in na družbenih omrežjih.
- Sektor za koordinacijo skupin za povezavo in spremljanje LMT (Liaison and monitoring team), ki ga vodi podpolkovnik Matjaž Bolčina.
Skupin za povezavo in spremljanje je 30, vsaka pa je zadolžena za pokrivanje svoje občine. "Slovenci imamo pri delu na terenu prednost, ker poznamo srbski jezik, pri pogovoru z Albanci pa tudi naši pripadniki potrebujejo prevajalca. Pomembno je tudi, da nimamo preteklosti na Balkanu, ki bi nas bremenila pri našem delu," je pojasnil.
Podpolkovnik Matjaž Bolčina je vodja sektorja za koordinacijo skupin LMT v poveljstvu Kforja.
Zaskrbljenost glede razmer je po njegovih besedah vedno prisotna: "Prva je lastna varnost. Če v poveljstvu zaznamo, da se na terenu karkoli dogaja, od protestov, blokad ali kakršnihkoli napadov, naše pripadnike čim prej opozorimo, da se zavedajo, kakšne so razmere."
Kako je videti dan na terenu?
"Tipičen dan začnemo ob 7. uri s pripravami za delo, ko dobimo napotke za posamezen dan. Ob 7.45 se usedemo v avtomobil in se približno eno uro vozimo v našo občino delovanja. Med vožnjo se veliko pogovarjamo in pripravljamo na nalogo. Lahko gremo na primer v izvidnico in preverimo, ali so določene poti prosto prehodne, da na njih ni preprek ali zbiranj prebivalstva, lahko pa gremo tudi do različnih ustanov, kot so zdravstveni dom, gasilski dom ali občina, ter se pogovarjamo z njihovimi predstavniki," je delo na terenu opisal višji praporščak Matjaž Matej Kastelic, vodja skupine za povezavo in spremljanje v občini Leposavič.
Gre za najsevernejšo občino na Kosovu, v kateri živi pretežno srbsko prebivalstvo, a je na zadnjih lokalnih volitvah vseeno dobila albanskega župana, saj so Srbi lokalne volitve bojkotirali.
Pripadniki skupine za povezavo in spremljanje LMT v občini Leposavič.
"Naša naloga je tudi, da usmerjamo ljudi, ki potrebujejo pomoč institucij, do katerih so nezaupljivi. Ljudje, nas ustavljajo na cestah. Enkrat nas je ustavil srbski občan, ki so mu kradli les iz gozda. Mi smo mu pomagali, da je zadevo ustrezno prijavil policiji in da je dobil vse potrebne dokumente, s katerimi je potem naprej reševal zadevo," je pojasnil in dodal, da se vojaki počutijo varno, a da med ljudmi opažajo zaskrbljenost.
Kot je še dejal, je našim vojakom kljub medsebojnemu druženju, božični večerji in obdarovanju med prazniki brez domačih težko.
Vojaki si med seboj zaupajo
Praporščak Gorazd Šegula, vodja skupine za povezave in spremljanje v občini Glogovac, je poudaril, da so te skupine eden od ključnih elementov Kforja, kot nekakšne oči in ušesa poveljnika.
"Naša naloga je, da zagotavljamo svobodo gibanja ter stabilnost in varnost za vse prebivalce Kosova. S tem namenom se LMT povezujemo z vladnimi, nevladnimi in mednarodnimi organizacijami, župani, šolami, javnimi službami ter gospodarskimi subjekti. V naši občini ni občutka povečanih napetosti, odnosi s prebivalstvom so zelo dobri. Tudi vojaki si zaupamo med seboj," je sklenil.
Zakaj je Nato prisoten na Kosovu?
Zveza Nato je na Kosovu prisotna od leta 1999. S svojo prisotnostjo podpira obsežne mednarodne napore za vzpostavitev miru in stabilnosti na Kosovu. Sile Kforja (Kosovo Force) so bile prvič nameščene marca 1999 po začetku 78-dnevnega Natovega bombardiranja takratne Jugoslavije. Omenjena Natova operacija je bila izvedena po enoletnih spopadih na Kosovu med Srbi in Albanci ter neuspešnih naporih mednarodne skupnosti, da bi spor zaustavila po diplomatski poti in tako preprečila humanitarno katastrofo. Zavezniška podpora sil Kforja na Kosovu se izvaja na podlagi resolucije Varnostnega sveta OZN.
Sprva je bila Natova naloga zaustaviti nasilje in grožnje jugoslovanskih oziroma srbskih sil nad Kosovom, vzpostaviti varnost ter zagotoviti javni red in mir, podpreti mednarodna humanitarna prizadevanja ter podpreti prisotnost mednarodnih civilnih pripadnikov v pokrajini. Danes si sile Kforja še naprej prizadevajo zagotavljati in ohranjati varnost na Kosovu za vse državljane, ne glede na njihovo narodnostno poreklo.
Slovenska vojska je svoje pripadnike na Kosovo prvič napotila januarja 2000. Do leta 2007 so slovenske enote delovale v sestavi sil drugih vojsk, februarja 2007 pa je Slovenska vojska prvič v svoji zgodovini na mednarodno operacijo in misijo napotila enoto velikosti bataljona. Takrat je bataljon prvič prevzel lastno območje odgovornosti in poveljeval pripadnikom tuje vojske, članice zveze Nato. Sočasno je Slovenska vojska na Kosovo napotila še strokovnjake za civilno-vojaško sodelovanje in izvedla več projektov v okviru pomoči lokalnemu prebivalstvu, ki so bili na lokalni ravni odmevni, je zapisano na spletni strani Slovenske vojske.
Naloge slovenskih vojakov na Kosovu vključujejo vzdrževanje varnega in stabilnega okolja, zagotavljanje pogojev za prenos odgovornosti civilnim oblastem, izvajanje nadzora na komunikacijah in kontrolnih točkah, varovanje objektov posebnega pomena ter izvajanje projektov civilno-vojaškega sodelovanja.
