Sobota, 23. 12. 2023, 5.25
1 leto
Šarec svari pred Rusijo: Ne smemo si zatiskati oči #video
"Tako Rusija kot Kitajska imata svoje interese povsod tam, kjer je vakuum, torej kjer ni Evropske unije in zveze Nato, zato je zagotovo pričakovati tudi hibridno delovanje. Vsi moramo narediti vse za odpornost proti tem izzivom. Seveda Rusija ne deluje samo tukaj, ampak tudi v Sloveniji, zato je treba vlagati v to področje," je ob obisku slovenskih vojakov na misiji na Kosovu o ruskem vplivu na Balkanu povedal minister za obrambo Marjan Šarec in dodal, da si ne smemo zatiskati oči pred tem, da Rusija razmere na Balkanu izkorišča za svoje interese.
Šarec se je na Kosovu sestal tudi s poveljnikom misije zveze Nato Kfor, turškim generalmajorjem Özkanom Ulutaspm, ki je položaj prevzel v začetku oktobra.
"Z novim poveljnikom sva imela zanimiv pogovor o trenutnih varnostnih razmerah. Seveda sva prišla do zaključka, da je dobro, če se dialog med Prištino in Beogradom nadaljuje. To je najpomembneje, a seveda bi bilo dobro, če bi ta dialog obrodil tudi sadove. Dejstvo je, da so bili septembrski dogodki na severu Kosova zelo vznemirjujoči za vse. Bili so velik izziv za Kfor. Prišlo je celo do žrtev. Slovenija je močna podpornica dialoga med Prištino in Beogradom ter zagovornica približevanja držav na tem območju Evropske unije," je po sestanku povedal Šarec in dodal:
"Naše mnenje je, da je Evropska unija edino zdravilo za tovrstne napetosti, ki jih gledamo na tem območju. Seveda so te države še daleč od tega, da bi vstopile v Evropsko unijo, ampak v državah, ki so zdaj dobile status kandidatke, je treba ta pogajanja začeti. Je pa Kfor zelo pomemben dejavnik stabilnosti in miru. Brez Kfora in pomembnega slovenskega prispevka v njem bi lahko že gledali kakšen drugačen razvoj dogodkov."
Minister Šarec na sestanku s poveljnikom Kforja generalmajorjem Özkanom Ulutaşom.
Šarec: Kjer ni EU in zveze Nato, tam imata Rusija in Kitajska svoje interese
Na vprašaje, kako vidi vpliv Rusije na Balkanu in ali ga ta skrbi, je Šarec odgovoril:
"Tako Rusija kot Kitajska imata svoje interese povsod tam, kjer je vakuum, torej kjer ni Evropske unije in zveze Nato, zato je zagotovo pričakovati tudi hibridno delovanje. Vsi moramo narediti vse za odpornost proti tem izzivom. Seveda Rusija ne deluje samo tukaj, ampak tudi v Sloveniji, zato je treba vlagati v to področje. V Sloveniji v kibernetsko varnost, na tem območju pa gospodarsko in seveda tudi politično. Vstop teh držav v Evropsko unijo bi sčasoma to zadevo spremenil. Politična rešitev bo potrebna in te države se je nadejajo. Dlje kot se ta rešitev odmika, več je vakuuma in več je priložnosti, da prej omenjena država izkorišča razmere za svoje interese. Ne smemo si zatiskati oči."
Minister ob predaji božičnega darila poveljniku slovenskega kontingenta na misiji na Kosovu podpolkovniku Andreju Krivcu.
Se bodo domov vrnili z novim letalom?
Šarec je sicer močno pohvalil delovanje kontingenta Slovenske vojske na Kosovu ter poudaril, da je z našimi vojakinjami in vojaki zelo zadovoljen tudi poveljnik misije, saj dobro poznajo jezik in okolje, v katerem delujejo. "Ob vsakem obisku me preveva ponos nad našimi vojakinjami in vojaki na misijah. Tudi državljani so lahko ponosni nanje," je dejal. Poudaril je, da je Zahodni Balkan zunanjepolitična prioriteta Slovenije, zato bo naša država še povečala število vojakov na Kosovu. Trenutno je v omenjeni državi 101 slovenski vojak.
Ali se bodo kot prvi s Kosova vrnili z lastnim vojaškim letalom Spartan, ki je v Slovenijo priletelo ta teden, minister še ni obljubil, je pa poudaril, da si to želi tudi sam in da od odgovornih pričakuje, da bodo naredili vse, da se bo to tudi zgodilo, ter da se naši vojaki v domovino ne bodo več vračali z letali tujih zavezniških držav.
Tudi minister je dobil darilo slovenskih vojakov na misiji.
Letos na Kosovu že večkrat izbruhnili spopadi
Razmere na Kosovu so se letos zaostrile. Na severu Kosova so tako maja med protesti Srbov pred občinskimi poslopji v Zvečanu, Leposaviću in Zubinom Potoku, kjer so bili na volitvah izvoljeni albanski župani, izbruhnili spopadi. Ranjenih je bilo 30 pripadnikov misije Kfor in 53 Srbov.
Septembra je bil na severu Kosova v napadu oborožene skupine ubit policist, v spopadih med kosovsko policijo in pripadniki skupine pa še trije napadalci. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je odgovornost Srbije za napad zanikal. Kasneje je odgovornost prevzel nekdanji podpredsednik največje stranke Srbov na Kosovu Milan Radoičić.
Sprejem z vojaškimi častmi v vojaški bazi Novo Selo.
Slovenska vojska je svoje pripadnike prvič napotila na Kosovo januarja 2000. Do leta 2007 so slovenske enote delovale v sestavi sil drugih vojsk, februarja 2007 pa je Slovenska vojska prvič v svoji zgodovini na mednarodno operacijo in misijo napotila enoto velikosti bataljona. Takrat je bataljon prvič prevzel lastno območje odgovornosti in poveljeval pripadnikom tuje vojske, članice zveze Nato.
Zveza Nato je sicer na Kosovu prisotna od leta 1999. S svojo prisotnostjo podpira obsežne mednarodne napore za vzpostavitev miru in stabilnosti v državi. Sprva je bila naloga Nata zaustaviti nasilje in grožnje takratnih jugoslovanskih in srbskih sil proti Kosovu, vzpostaviti varnost ter zagotoviti javni red in mir ter podpreti mednarodna humanitarna prizadevanja.
Zavezniška misija Kfor (Kosovo Force) se na Kosovu izvaja na podlagi resolucije Varnostnega sveta. Danes si sile Kfora še naprej prizadevajo zagotavljati in ohranjati varnost na Kosovu za vse državljane, ne glede na njihovo narodnostno poreklo.