Torek, 20. 8. 2024, 18.39
3 mesece
Velika tekma za ogromne zaklade, ki ležijo globoku na morskem dnu
V globokem morju so shranjene velike količine kovin in redkih zemelj. Toda rudarjenje bi lahko trajno poškodovalo občutljive morske sisteme.
Letos poleti so se na Jamajki predstavniki z vsega sveta pogajali o prihodnosti globokomorskega rudarjenja. Srečanje je bilo na Jamajki, ker je tam sedež Mednarodne agencije za morsko dno (ISA), ki pripravlja sklop pravil za rudarjenje surovin v morju, piše nemški medij Deutsche Welle (DW).
Pravila globokomorskega rudarjenja do leta 2025?
ISA želi do leta 2025 postaviti zavezujoča pravila za globokomorsko rudarjenje, saj se brez njih podvodno rudarjenje ne more začeti. Razprave o sporazumih potekajo že več let. Toda na zadnjem krogu pogajanj v Svetu ISA na Jamajki konec julija je postalo jasno, da je večina predpisov še vedno sporna, vključno z vprašanjem, kako se je treba izogniti okoljski škodi in urediti podvodni nadzor.
Več držav, vključno z Nemčijo, Brazilijo in otoško zvezno državo Palau, poziva, naj se ne sprejmejo nobena pravila za globokomorsko rudarjenje, dokler okoljske posledice ne bodo natančneje raziskane. Na drugi strani si Kitajska skupaj z Naurujem, Norveško in Japonsko prizadeva za hiter dogovor.
Pridobivanje manganovih gomoljev
Pri globokomorskem rudarjenju gre predvsem za pridobivanje manganovih gomoljev in drugih mineralov z dna tako imenovanih odprtih morij. To pokriva približno polovico svetovnih oceanov. Ta območja uvrščamo med skupno dediščino človeštva, zato tamkajšnje surovine ne pripadajo nobeni državi, temveč vsem ljudem.
ISA je odgovorna za upravljanje in spremljanje rudarjenja na tem območju v skladu s Konvencijo ZN o pomorskem pravu.
Želja Kitajcev po globokomorskem rudarjenju
Številne države in podjetja se zanimajo za komercialno globoko rudarjenje. Do danes je ISA izdala 31 licenc za raziskovanje določenih področij. Pet so jih dobila kitajska podjetja. A z raziskovanjem se ukvarjajo tudi številne druge države, na primer Nemčija, Indija in Rusija.
Konvencija o pomorskem pravu določa, da se dobiček iz globokomorskega rudarjenja na odprtem morju pravično deli z drugimi državami.
Surovine za izdelavo baterij za električne avtomobile
Podjetja se še posebej zanimajo za tako imenovane polimetalne nodule, znane tudi kot manganove nodule oziroma manganovi gomolji. Nastajajo v milijonih let zaradi usedlin.
Gomolji so veliki približno kot krompir in vsebujejo surovine, kot so mangan, kobalt, baker in nikelj – surovine, ki se uporabljajo na primer za proizvodnjo baterij za električne avtomobile. Po izračunih Mednarodne agencije za energijo (IEA) se bo zaradi energetskega prehoda potreba po teh surovinah do leta 2040 podvojila.
Nahajališča manganovih gomoljev
Velike količine manganovih gomoljev ležijo na morskem dnu v globinah od štiri tisoč do šest tisoč metrov v coni Clarion-Clipperton v vzhodnem Pacifiku med Havaji in Mehiko. Lahko bi jih dvignili s sesanjem z avtomatskimi vakuumskimi roboti in potegnili na površje s pomočjo kilometrov dolgih cevi. Z minerali je bogato tudi morsko dno v drugih delih Tihega oceana, Indijskega oceana in Atlantika.
Poleg manganovih gomoljev so za rudarjenje zanimivi tudi polimetalni sulfidi (masivni sulfidi) in kobaltove skorje na podvodnih gorah. Težava je, ker manganovi gomolji in mineralne skorje v globokem morju niso mrtvi kamni, ampak pomemben življenjski prostor za številna morska bitja. Po mnenju raziskovalcev samo v coni Clarion-Clipperton živi več kot pet tisoč živalskih vrst, od katerih nekatere še niso bile raziskane.
Občutljivi ekosistemi
Razmere na globini več kot štiri tisoč metrov so izjemno težke: pritisk vode je stokrat večji kot na kopnem, ni sončne svetlobe in viri hrane so zelo omejeni. Zato so zelo občutljivi tudi ekosistemi na globokem morskem dnu s svojimi vrstami, prilagojenimi na ekstremne življenjske razmere.
Ko se vakuumski roboti premikajo po ogromnih območjih, da bi našli manganove gomolje, se zemlja uniči in vase posrka številna morska bitja. Hrup, svetlobno onesnaženje in daljnosežni vrtinčasti oblaki usedlin vplivajo tudi na ekosisteme, ki so kilometre stran. Tudi ribolov nad rudarskimi območji bi lahko bil trajno poškodovan.
Opozorila pred usodnimi posledicami
Morski raziskovalci opozarjajo, da bi začetek rudarjenja brez dovolj znanja o morebitnih posledicah imel usodne posledice za biotsko raznovrstnost in doslej neznane procese v morju. Raziskave o tem bi lahko trajale vsaj od deset do petnajst let ali dlje, deloma zato, ker so regije tako težko dosegljive.
Države, kot je Kitajska, pričakujejo visoke dobičke in neodvisne vire surovin. Podjetja trdijo, da je globokomorsko rudarjenje manj škodljivo za podnebje kot na kopnem in da ni nobenih kršitev človekovih pravic.
Ni še licenc za rudarjenje
Vse večje število velikih korporacij, vključno s SAP, BMW, Volkswagen, Google in Samsung SDI, se je že zavezalo, da ne bodo uporabljale globokomorskih surovin ali podpirale rudarjenja. Več zavarovalnic, kot je Swiss Re, je napovedalo, da takšnih projektov ne bodo zavarovale. To bi lahko škodovalo tudi donosnosti.
Trenutno se potencialna rudarska območja le raziskujejo. Licenc za rudarjenje še ni. Podjetje Metals namerava letos pri ISA oddati vlogo za komercialno globokomorsko rudarjenje. TCM želi s svojo podružnico v otoški državi Nauru od leta 2026 delovati v območju Clarion-Clipperton v Pacifiku. Ni še jasno, ali in kdaj bi lahko ISA odobril vlogo.
Norvežani želijo rudariti v severnem Atlantiku
Ne glede na to pa želi Norveška čim prej začeti globokomorsko rudarjenje v severnem Atlantiku med Grenlandijo in Svalbardom. Državni parlament je to odločil januarja. Območje, veliko 281.200 kvadratnih kilometrov, kar je približno velikost Nemčije, leži na globini okoli 1.500 metrov. Tamkajšnje oceansko dno pripada Norveški, zato ISA ni odgovorna.
Dovoljenja za raziskovanje bodo izdana prihodnje leto, rudarjenje pa naj bi se začelo leta 2030. Okoljevarstveno združenje WWF želi rudarjenje preprečiti s tožbo na sodišču. Znanstveniki opozarjajo na nepopravljivo škodo za arktični ekosistem in ribolov.
Podobno kot Norveška tudi Japonska načrtuje globokomorsko rudarjenje na svojem nacionalnem ozemlju, še piše DW.