Sobota, 22. 3. 2025, 6.50
4 ure, 47 minut
Varnostni svet ZN na predlog Slovenije za zaprtimi vrati razpravljal o razmerah v BiH

Slovenija je posvetovanja VS ZN predlagala zaradi zaskrbljenosti nad razvojem političnih razmer v BiH, predvsem s poskusi ogrožanja državne ustavne ureditve Republike Srbske.
Varnostni svet ZN je v petek za zaprtimi vrati na predlog Slovenije razpravljal o razmerah v BiH. V razpravi so nastopile vse članice, sporočila pa so bila precej enotna, izražala so zaskrbljenost glede zaostrovanja politične krize ter pozive k umirjanju in političnemu dialogu, je dejal stalni predstavnik Slovenije pri ZN Samuel Žbogar.
"Razmere v Bosni in Hercegovini so skrb vzbujajoče, zato smo menili, da je prav, da se Varnostni svet z njimi seznani. Mislim, da v državi ni varnostne krize, je pa politična in to smo na konzultacijah tudi omenili. Prav je, da ima Varnostni svet eno oko odprto tudi za Bosno in Hercegovino," je po posvetovanjih, ki jih je sklicala Slovenija, dejal Žbogar, so za STA sporočili na stalnem predstavništvu Slovenije pri ZN v New Yorku.
Vse države so potrdile relevantnost Daytonskega mirovnega sporazuma in podprle ozemeljsko celovitost Bosne in Hercegovine, da še naprej ostane multietnična in demokratična država, je poudaril.
"V razpravi, s katero smo zelo zadovoljni in ki je bila potrebna, so nastopile vse države članice. To na konzultacijah ni nujno. Od vseh smo lahko slišali precej enotna in enostavna sporočila; zaskrbljenost glede zaostrovanja politične krize ter pozivi k umirjanju in političnemu dialogu," je dejal Žbogar. Nekatere od evropskih držav so govorile tudi o evropskem približevanju kot o poti BiH za naprej, je dodal.
Pobudo za posvetovanja VS ZN je Slovenija dala ob zaostrovanju političnih razmer v BiH. Sodišče BiH je nedavno zaradi suma napada na ustavno ureditev države izdalo nalog za privedbo predsednika Milorada Dodika ter predsednika vlade in parlamenta Republike Srbske Radovana Viškovića in Nenada Stevandića.
To je storilo v okviru preiskave, ki so jo uvedli po tem, ko so v tej entiteti BiH v odziv na še nepravnomočno obsodbo Dodika na enoletno zaporno kazen zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti sprejeli ustavno sporne zakone, s katerimi so prepovedali delovanja pravosodnih in varnostnih institucij BiH na območju entitete.