Četrtek, 11. 12. 2025, 12.51
1 ura, 48 minut
V Veliki Britaniji odkrili najstarejše dokaze, da je človek znal zanetiti ogenj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
Najti trdne dokaze, da so naši predniki sami znali zanetiti ogenj, je bilo zelo težko, verjetno zato, ker se orodja, ki so jih pri tem uporabljali, v tisočletjih niso ohranila. Zato so bili raziskovalci v Veliki Britaniji toliko bolj zadovoljni, ko so odkrili ognjišče, za katerega domnevajo, da bi ga lahko ustvarili neandertalci.
Skupina raziskovalcev iz Britanskega muzeja je v sredo sporočila, da so v vasi Barnham v Suffolku na vzhodu Anglije odkrili dokaze, da so ljudje že pred 400 tisoč leti znali namerno zanetiti ogenj. Doslej so za najstarejše dokaze o tej človekovi veščini veljale 50 tisoč let stare najdbe iz Francije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na arheološkem najdišču v Barnhamu so odkrili ognjišče, kamenodobni vžigalnik in delce minerala železov pirit. Vžigalnik je bila sekira iz kremena, s katero so udarjali ob pirit, pri tem pa je nastala iskra. Raziskovalci so pojasnili, da je pirit na tem območju izjemno redek, kar nakazuje, da so ga na najdišče od drugod prinesli starodavni ljudje, poroča britanski BBC.
"To je najbolj vznemirljivo odkritje v moji 40-letni karieri," je po poročanju AFP dejal profesor Nick Ashton iz Britanskega muzeja in soavtor študije o tej najdbi, ki je bila v sredo objavljena v reviji Nature.
Ostajajo tudi znaki, da so ljudje v Afriki ogenj uporabljali že pred milijonom let, toda znanstveniki domnevajo, da takrat ognja niso znali zanetiti sami, temveč je plamene sprožil naravni dejavnik, na primer strela.
Znati namenoma zanetiti ogenj je bila ena velikih prelomnic v zgodovini človeštva. Toplota od ognja je ljudem omogočala, da so začeli raziskovati tudi hladnejša območja. Ognjišče je ljudem ponujalo prostor, kjer so se lahko zbirali ob večerih, zaradi česar so verjetno postali bolj komunikativni in družabni.
Pridobitev veščine zanetiti ogenj pa je pomenila tudi veliko prelomnico v človeški prehrani. "Smo edina bitja na planetu, ki smo odvisna od kuhane hrane," je za AFP poudarila piroarheologinja Sarah Hlubik iz marylandskega kolidža St. Mary's College iz ZDA, ki pa ni sodelovala pri raziskavah v Veliki Britaniji.
Na račun kuhanja hrane, predvsem mesa, so človeška telesa privarčevala energijo, ki so jo prej porabila za prebavo hrane. Zaradi tega so se lahko razvili večji in močnejši možgani, sklepajo strokovnjaki.
