Sreda, 19. 11. 2025, 12.59
1 ura, 3 minute
Astrofiziki z ljubljanske fakultete odkrili supermasivno črno luknjo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Nadaljnje študije t. i. rdečih pikic – galaksij, ki so po velikosti majhne, a po masi velike – bodo po mnenju ekipe naših astrofizikov ključne za razumevanje, kako so se galaksije in črne luknje sočasno razvijale v prvi milijardi let po velikem poku.
Ekipa astrofizikov s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je z Nasinim teleskopom James Webb odkrila aktivno supermasivno črno luknjo v zgodnjem vesolju. Odkritje, ki ga je danes objavila revija Nature Communications, predstavlja ključen del sestavljanke o nastanku zgodnjih galaksij in črnih lukenj.
Astrofiziki s fakultete so s pomočjo Nasinega vesoljskega teleskopa James Webb odkrili aktivno supermasivno črno luknjo v eni najzgodnejših znanih galaksij, so sporočili s fakultete.
Skrivnostna skupina rdečih pikic
Gre za galaksijo CANUCS-LRD-z8.6, ki je obstajala le približno 570 milijonov let po velikem poku in spada med t. i. rdeče pikice – skrivnostno skupino izjemno oddaljenih, kompaktnih in zelo rdečih galaksij. Množico majhnih, oddaljenih in presenetljivo rdečih objektov je teleskop James Webb razkril že v prvih treh letih opazovanj. Kljub njihovi številčnosti še vedno ostajajo ena največjih ugank sodobne astronomije.
Nov način razumevanja nastanka črnih lukenj in galaksij v zgodnjem vesolju
Odkritje galaksije CANUCS-LRD-z8.6 tako prinaša pomemben korak k razumevanju teh pojavov.
"Podatki, ki smo jih prejeli z Webba, so bili absolutno ključni," je povedal dr. Nicholas Martis s fakultete za matematiko in fiziko. "Spektralne značilnosti, ki jih je razkril Webb, so nedvoumno pokazale na aktivno črno luknjo v središču galaksije – nečesa, česar s prejšnjo tehnologijo ni bilo mogoče opazovati. Še bolj presenetljivo pa je razmerje med maso črne luknje in maso zvezd v galaksiji, kar nakazuje, da so črne luknje v zgodnjem vesolju rasle veliko hitreje kot galaksije, ki so jih gostile."
Rezultati postavljajo pod vprašaj ustaljeno razmerje med maso galaksije in maso črne luknje. Opazovanja bližnjih galaksij namreč kažejo, da obstaja povezava med maso supermasivne črne luknje in velikostjo galaksije – večja ko je galaksija, večja je tudi njena osrednja črna luknja. Zdajšnje odkritje pa po navedbah vodilne avtorice študije ter raziskovalke na fakulteti in INAF - Osservatorio Astronomico di Roma v Italiji Roberte Tripodi razkriva, da so se črne luknje v zgodnjem vesolju morda razvijale bistveno hitreje, kot kažejo trenutne teorije.
"To zagotovo predstavlja uganko za naše razumevanje nastanka črnih lukenj in galaksij v zgodnjem vesolju," je poudarila.
Kot je navedla vodja raziskovalne skupine na fakulteti prof. dr. Maruša Bradač, nepričakovano hitro naraščanje mase črne luknje v tej galaksiji odpira vprašanja o procesih, ki so omogočili, da so tako masivni objekti nastali tako zgodaj. "Upamo, da bomo z nadaljnjo analizo podatkov drugih galaksij našli še več podobnih primerov, ki bodo osvetlili zgodnjo zgodovino vesolja," je dodala.
Ekipa že načrtuje dodatna opazovanja z Atacama Large Millimeter/submillimeter Array (ALMA) in z nadaljnjimi opazovanji teleskopa James Webb, da bi podrobneje raziskala hladen plin in prah v galaksiji ter natančneje določila lastnosti črne luknje.
Rezultati opazovanj so del programa CANUCS (Webbov opazovalni program št. 1208, vodja C. J. Willott) in so bili v sredo, 19. novembra 2025, objavljeni v prestižni znanstveni reviji Nature Communications.
