Mesec žensk
Spotkast
Torek, 3. 3. 2026, 4.00
1 teden, 4 dni
Spotkast z Igorjem Harbom
Dr. Maruša Bradač: Naši študenti so bolj ambiciozni od ameriških #Spotkast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,87
Dr. Maruša Bradač je astrofizičarka mednarodnega kova, ki je med drugim sodelovala pri razvoju vesoljskega teleskopa James Webb, pri odkritju najstarejših – oziroma kot razloži, najmlajših – galaksij v vesolju in dokazov za temno snov, če naštejemo le peščico njenih dosežkov. Študirala je v Sloveniji in Nemčiji, nato pa v ZDA nadaljevala raziskovalno delo na več prestižnih univerzah, med drugim na Stanfordu, na UC Santa Barbara in UC Davis. Pred nekaj leti se je vrnila v Slovenijo in zdaj nadaljuje raziskovalne projekte na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. V Spotkastu je spregovorila o skrivnostih vesolja, o opazovanju vesolja na štiri tisoč metrih, razlogih za vrnitev v Slovenijo, o tem, kako slovenski študentje presegajo ameriške in o vsesplošni pomembnosti smučanja.
Čeprav ameriške univerze veljajo za najbolj elitne na svetu, ima dr. Maruša Bradač boljše izkušnje s študenti Univerze v Ljubljani. "Naši študenti so bolj ambiciozni, bolj zavzeti, več znajo. Ameriški študenti so bolj vajeni, da se jim vse servira na krožniku. Niso vajeni premagovanja ovir, vsaka stvar jih vrže s tira." In čeprav je pri nas vsako leto več govora o starših, ki spremljajo otroke na informativne dneve, je v ZDA očitno še huje. "Starši celo hodijo na govorilne ure," odgovori na vprašanje, kako je to združljivo z velikimi razdaljami v ZDA. Doda razlago: "Se pač usedejo na letalo in pridejo. Ko sem to prvič doživela, sem bila izjemno šokirana."
Od kod prihajamo?
Osrednja tema njenih raziskav, za katere uporablja tudi vesoljski teleskop James Webb, je preučevanje začetkov vesolja po velikem poku. "Ko pogledamo v zgodnje vesolje, ga vidimo s 13 milijardami let zamika. Tam vidimo zelo mlade galaksije, ki jih danes najbrž niti ni več. Pri teh raziskavah nas žene otroška radovednost, ko se sprašujemo, od kod prihajamo, in če hočemo to vedeti, moramo pogledati v zgodnje vesolje, da vidimo, kako so nastale. Teleskop James Webb nam je pokazal, da so nastale prej, kot smo mislili, in to velja tudi za črne luknje, tako da je odkril marsikatero novo uganko o nastanku vesolja."
Dr. Maruša Bradač je astrofizičarka mednarodnega kova, študirala je v Sloveniji in Nemčiji, nato pa v ZDA nadaljevala raziskovalno delo na več prestižnih univerzah, med drugim na Stanfordu.
Kar naenkrat ugotoviš, da imamo bistveno višji standard
Kljub velikim kariernim uspehom in navdušenjem nad življenju v Kaliforniji, kjer je imela blizu tako morje kot smučišča, se je odločila, da se vrne v Slovenijo. "Odločitev za vrnitev je bila večplastna. Želela sem si družine, a sem ugotovila, da mi okolje v ZDA tega ne omogoča. Živela sem v lepem okolju, v bližini jezera Tahoe, hribi, narava, vse je bilo krasno. Vendar se ljudje pogosto ne zavedajo, da imaš tam res visoko plačo, ampak ko imaš otroka, je treba plačevati vrtce, šole, zdravnika …, in kar naenkrat ugotoviš, da je standard, ki ga imamo tukaj, opazno višji."
Nepričakovani karierni korak naprej
Dodatna pobuda za selitev je bila pandemija. "S korono je prišel šok, ki se je poznal po vsem svetu in je vplival tudi na financiranje in spodbujanje znanosti. Kar se v ZDA dogaja zdaj, je seveda še bolj dramatično, kar vem prek stikov s prijatelji." Vseeno je bila nekoliko na trnih, ko se je odločila menjati okolje, je hitro nehala dvomiti. "Tukaj je bilo še boljše, kot sem si predstavljala. Pripravila sem se, da bom karierno naredila korak navzdol, a sem naredila korak navzgor. Bala sem se, kakšno je financiranje znanosti v Sloveniji, saj se nisem zavedala, koliko nam pri pridobivanju sredstev za raziskave pomaga Evropska unija in koliko nam pomagajo članstva v organizacijah, kot je Evropska vesoljska agencija ESA. In potem je bila tukaj še kakovost naših študentov."
"Pripravila sem se, da bom karierno naredila korak navzdol, a sem naredila korak navzgor," je povedala o vrnitvi v Slovenijo.
Na štiri tisoč metrih človek lahko postane neumen
V tem času se je tudi precej spremenil način opazovanja vesolja. Mnogi najzmogljivejši teleskopi so na izjemnih nadmorskih višinah, tudi nad štiri tisoč metrih, saj je tam manj zračnih motenj. A to prinese druge težave."Že pred kakimi 20 leti so ugotovili, da lahko naletiš na težave, če pošlješ astronoma, vajenega živeti na kalifornijski obali, na teleskop na višini štiri tisoč metrov. Tudi če ne bo zbolel za višinsko boleznijo, lahko postane človek kar malo neumen. Upravljanje teleskopa zahteva določeno mero iznajdljivosti in natančnosti. To je intelektualno naporno delo in marsikdo je naredil neumne napake ter zapravil dragoceni čas. Ena noč na takem teleskopu, preračunano glede na njegovo vrednost, je sto tisoč dolarjev," razloži dr. Maruša Bradač.
Od takrat dostop do vse večjega števila teh zmogljivih teleskopov, predvsem pa seveda do vesoljskega teleskopa James Webb, poteka na daljavo, tako da astronom pošlje program z območij, ki jih želi preučiti, tehniki pa uredijo vse nastavitve in posnamejo slike.
"Upravljanje teleskopa zahteva določeno mero iznajdljivosti in natančnosti. To je intelektualno naporno delo in marsikdo je naredil neumne napake ter zapravil dragoceni čas."
Mars je predaleč
Beseda je nanesla tudi na možnosti kolonizacije osončja, o kateri je zadnja leta veliko govoril Elon Musk. Dr. Bradač ne verjame v izvedljivost teh njegovih znanstvenofantastičnih sanj. "Kolonizacije na Marsu ne bo v doglednem času, ker so to neskončno težke stvari. Ko smo v vesolje poslali deset milijard vreden teleskop, je NASA pripravila protokole in za to izstrelitev smo imeli seznam s 350 točkami, kje vse lahko pride do napake – in rešitve za vsako. Pa tega teleskopa sploh nismo poslali zelo daleč, bil je le nekje na petkratni razdalji do Lune. Kje je potem še Mars?"
In razdalje sploh niso edini problem. Teleskop je bil namreč drag, a je bil zgolj kos opreme. "Ko pa gre za misije z ljudmi na krovu, je to več redov velikosti večji problem, saj mora biti vse tisočkrat bolj varno. Takih stvari ne moreš preprosto rešiti z denarjem. To je predaleč, prezahtevno, pre… vse. Vsi preostali planeti v našem osončju so neprimerni za življenje, zato je ključno, da poskrbimo za tega," zaključi dr. Bradač.
