Magdalena Horjak: Bog je ustvaril komuno posebej zame, takšno, kot sem jo potrebovala

Magdalena Horjak je ozdravljena odvisnica od drog, ki skupaj z možem Matjažem, nekdanjim policistom, v Novi vasi nad Dragonjo že 20 let vodi Center za pomoč in zdravljenje odvisnikov Društvo IZHOD Teen Challenge. Potem ko se je sama več let borila z odvisnostjo in se je s pomočjo Boga tudi rešila, je svoje poslanstvo našla v tem, da pomaga ljudem, ki so sprejeli podobne napačne odločitve, kot jih je sama. 
Magdalena Horjak in njen mož Matjaž sta člana Mednarodne krščanske skupnosti. Foto: Ana Kovač
Za Siol.net je iskreno spregovorila o svoji mladosti in o tem, kako se je znašla v svetu drog, o življenju odvisnika in trenutku, ko se ji je svet obrnil na glavo. Opisala je svojo pot ozdravljenja in spregovorila o življenju, ki ga živi danes. 

Pri 17 letih je prvič poskusila heroin

Magdalena Horjak je odraščala v Piranu, z mamo in očimom, s katerim se nista najbolje razumela. Ker sta bila starša pogosto zdoma, je veliko časa preživela na ulici. "Pogrešala sem družino, in ko ljubezni v družini ne dobiš, jo običajno iščeš drugje. Že pri 12 letih sem začela bežati od doma, hodila sem na zabave in se družila s starejšimi, predvsem fanti. Ljubezen sem iskala na napačnih krajih," pripoveduje sogovornica.

Pri 14 letih je zapustila domači kraj in se vpisala na srednjo šolo v Ljubljani, kjer so se ji odprla vrata v svet zabave. Začelo se je s pitjem alkohola med konci tedna, nato sta se pijači pridružila še trava in ekstazi.

"Droge so me pritegnile, čeprav sem vedela, da so nevarne. V teh substancah sem našla občutke, ki jih prej nisem poznala: sprejetost, ljubezen in samozavest. Občasno sem kadila travo, jemala ekstazi in amfetamine, dokler nisem prvič poskusila heroina. Takrat sem bila stara 17 let. Ker sem zvečer vzela ekstazi, ki je poživilo, sem bila še naslednje jutro nemirna in potrebovala sem nekaj za umiritev. Nekaj časa je pomagala trava, potem pa heroin. Ko sem ga prvič poskusila, se mi to ni zdelo nič takšnega, a ta droga te hitro zasvoji. Ko dva tedna jemlješ heroin, je konec, pride abstinenčna kriza, če ne vzameš nove doze," pove sogovornica. 

Enkrat sem predozirala, ampak so me ti, ki so bili z mano, rešili. Moj fant je vedel, kaj mora narediti, da sem prišla k sebi.

"Ko enkrat človek pristane na igli, doseže dno, a tega takrat nisem dojemala tako." Foto: Ana Kovač

"Nisem samo malo eksperimentirala, bila sem na igli"

Njen diler je bil prijatelj iz Pirana, zato je imela pri njem posebne ugodnosti. Velikokrat je drogo vzela "na kredo", ko ni imela denarja, je spala z njim, čeprav v drugačnih okoliščinah ne bi, iskreno pove sogovornica. Kasneje je spoznala fanta, ki je bil prav tako diler, in skupaj sta začela preprodajati drogo. Tako je bilo leto dni, dokler ni na vrata potrkala policija. Izvedli so hišno preiskavo, in ker je bil fant povratnik, je prevzel odgovornost nase in šel v zapor.

"Takrat sem si rekla, da je to pravi trenutek, da neham uživati droge. Nekaj časa sem se trudila, a je bila navezanost premočna. Psihična odvisnost je dosti težja od fizične. Od 17. do 24. leta sem bluzila in bila je res kriza. Nisem samo malo eksperimentirala, bila sem na igli. A takrat si zaslepljen, ne vidiš resnice. Misliš si, da imaš nadzor, da lahko kadarkoli nehaš. Tako delujejo možgani odvisnika. Poleg tega sem se gibala v krogu ljudi, kjer je bilo uživanje drog nekaj normalnega. To je bil naš način življenja. Globoko v sebi veš, da to ni prav, a se prepričuješ, da lahko kadarkoli nehaš," pripoveduje sogovornica.

"Mama je vedela, da kadim travo in da včasih vzamem kakšen ekstazi, ampak se je prepričevala, da to ni nič takšnega, in si zatiskala oči," pravi Magdalena Horjak. Foto: Ana Kovač
Ljubezen je slepa

V času, ko se je sama poskušala izviti iz začaranega kroga odvisnosti, je spoznala svojega zdajšnjega moža Matjaža. Prvič sta se srečala v piceriji v Portorožu, in kot pripoveduje sogovornica, je bila to ljubezen na prvi pogled. "Dogovorila sva se za zmenek na Tartinijevem trgu v Piranu. Namenoma sem se oblekla kot rejverka, ker je bila to takrat moja identiteta. Mislila sem si, če sem mu všeč, me bo sprejel takšno, kakršna sem. Naveličana sem bila laži in igranja. Usedla sem se v njegov avto in v radio dala kaseto z elektronsko glasbo, da je takoj vedel, kaj poslušam (smeh, op. a.)," se njunega prvega zmenka spominja Horjak.

Matjaž ji je takrat povedal, da je policist in da živi v policijskem domu v Kopru. To je bilo za dekle, ki je imelo na zmenku s sabo drogo, informacija, ki je ni pričakovalo. Čeprav ji je bilo ob tem dejstvu neprijetno, sta šla tisti večer na pijačo. In to ni bil zadnji zmenek, njun odnos se je še naprej razvijal, svojo odvisnost pa je leto dni uspešno skrivala pred njim. "V tem času je našel kakšen paketek droge, a sem mu rekla, da je od prijateljice, in je nasedel. Ne pravijo kar tako, da je ljubezen slepa. Leto dni mi je uspelo skrivati, vedela pa sem, da bo slej ko prej prišel trenutek, ko bo izvedel. Čakala sem in upala, da bo ta trenutek prišel čim kasneje. Potem pa se je zgodilo," se tistega dne, ko je šlo vse narobe, spominja naša sogovornica.

"Sama nisem videla izhoda in prepričana sem bila, da ko si enkrat džanki, si vedno džanki (odvisnik od trdih drog, op. a)." Foto: Ana Kovač
Takrat sta že živela skupaj v policijskem domu, on je delal na policiji, ona v igralnem salonu v Italiji. Na delo se je vozila z njegovim avtomobilom, in ko se je nekega dne vračala z dela, se je ustavila v Piranu, kjer je prevzela drogo, potem še v Kopru, kjer je v lekarni kupila injekcijo, in se zadela. "Bila sem pozna, mudilo se mi je in imela sem prometno nesrečo. Ker sem poznala vse policiste, bili so najini prijatelji, so me spustili naprej. Avtomobil je bil komaj vozen, a mi je uspelo priti do policijskega doma," pripoveduje Horjak.

Običajno življenje je lahko bedno. Imaš določeno rutino in skrbi in potrebuješ nekaj za nagrado. Jaz sem se nagradila s tem, da sem vzela drogo.

Potreba po drogi je bila prevelika in medtem ko je Matjaž ugotavljal, kakšna je škoda na avtomobilu, si je ona v kopalnici pripravila vse, da se bo še enkrat zadela. Takrat se je Matjaž vrnil v stanovanje in jo našel tam, z iglo v roki. "Vrata kopalnice so imela na vrhu steklo in tam skozi je videl, kaj počnem. Ko sem ugotovila, da me gleda, sem mislila, da sanjam. Matjaž je šel v sobo in čakal, da pridem iz kopalnice, jaz pa sem zbežala iz stanovanja. Bila sem zadeta in tavala sem po Bonifiki. Ulegla sem se na klopco, ko so mimo prišli otroci in vame metali kamenje. To je bilo grozno, takrat sem dosegla dno."

Magdalena Horjak je prepričana, da ji brez vere v Boga ne bi uspelo premagati odvisnosti. Foto: Ana Kovač Ultimat: komuna ali cerkev

Spominja se, kako prepričana je bila, da je z Matjažem konec, a se je zmotila. Čakal jo je pred policijskim domom in ji dal vedeti, da je ne namerava zapustiti. Postavil ji je ultimat: komuna ali Ljubljana, kjer bi živela pri mamini prijateljici in se udeleževala srečanj mednarodne krščanske skupnosti.

"Govoril mi je o tem, da Bog obstaja, da zdravi in naj se poskusim izvleči iz tega, jaz pa sem si ob njegovih besedah sama pri sebi mislila, s katerega planeta je padel. Kljub temu sem privolila in šla v Ljubljano, kjer sem stanovala pri mamini prijateljici. Ker tudi nje ni bilo veliko doma, sem lahko bluzila še naprej in hitro sem si našla novega dilerja. Sem pa začela hoditi v cerkev, k Stevu in Barbari, ki sta mi predstavila vero. Udeleževala sem se skupinskih srečanj in spoznala, da sta zelo prijetna družinska človeka. Poslušala sem njune nasvete, dobila sem Sveto pismo in ga začela prebirati. Vzgojena sem bila kot ateist in tukaj sem prvič doživela, da ljudje zares verjamejo, da Bog obstaja. Sama sem želela ugotoviti, ali je to res. Tako se je začela moja pot ozdravljenja," opisuje sogovornica.

Magdalena Horjak je leto dni uspešno skrivala svojo odvisnost pred fantom, ki je kasneje postal njen mož. Foto: Ana Kovač
"Bog je ustvaril komuno posebej zame"

Po nekaj mesecih življenja v Ljubljani se je preselila nazaj v Koper k Matjažu in skupaj sta začela hoditi v cerkev. Počasi se je odvajala od drog in korak za korakom začela živeti drugačno življenje. Takrat je v sebi prvič začutila moč, da drogam reče ne, pripoveduje. "To je bil poseben občutek in zaradi malih zmag sem postajala vedno močnejša. Male zmage pomagajo, da na koncu zmagaš v vojni."

Tudi Matjaž je v njej videl spremembo in ji hitro spet zaupal. "Mislila sem, da si tega ne zaslužim, a ko sem videla, da on vztraja, sem vedela, da se moram potruditi tudi sama. Vedela sem, kakšne bi bile posledice, če bi vzela drogo. Z eno napačno odločitvijo bi lahko podrla vse, kar sem gradila. Matjaž je v meni videl spremembo in nekako sva skupaj to premagala. Ni bilo lahko, bili so izzivi, še posebej naporno je, ko dobiš družino."

Borila sem se sama s sabo in prvič sem imela slabo vest, če sem se zadela.

Kmalu po njeni vrnitvi na Obalo sta se z Matjažem poročila in rodila se jima je prva hčerka. "To je pomagalo pri mojem procesu zdravljenja. Vedno rečem, da je Bog ustvaril komuno posebej zame, točno takšno, kot sem jo potrebovala. Preden sem zanosila, sem bila šest mesecev čista," se tistega obdobja spominja sogovornica.

V času zdravljenja se je zatekla k duhovnosti in verjame, da je odvisnost premagala s pomočjo Boga, ki ji je dajal moč takrat, ko je bilo najtežje. "Mogoče se to komu sliši čudno ali nestvarno, ampak ne morem povedati drugače. To je resnica, moč izvira iz Boga. Moč, da greš naprej in da začneš sprejemati prave odločitve. Ko sem spoznala Boga, sem imela prvič v življenju odgovore na eksistencialna vprašanja, kaj sploh delam na tem svetu, kaj je moj smisel, od kod prihajam, kam grem. Dobila sem odgovore, ki sem jih prej vseskozi iskala."

Magdalena Horjak s hčerkami iskreno govori o svoji preteklosti. "Vedno smo bili povezani s to problematiko in že ko so bile majhne, sva jim poskušala stvari razložiti na njim razumljiv način. S tem so odraščale in to zanje ni nekaj strašljivega. Vedo, da je to moja zgodba in da zdaj midva pomagava ljudem s podobnimi težavami. Tudi če se je iz njih kdo norčeval, so znale ohraniti samozavestno držo. Odvisnost zanje ni stigmatizirana, kvečjemu so bile večje frajerke, ker so o tem vedele več kot njihovi sovrstniki." Foto: Ana Kovač

Nekoč odvisnica od mamil, danes pomaga drugim

Danes Magdalena Horjak s svojo izkušnjo pomaga posameznikom, ki so sprejeli podobne napačne odločitve kot jih je sama. Skupaj z možem Matjažem Horjakom že 20 let vodita Center za pomoč in zdravljenje odvisnikov Društvo IZHOD Teen Challenge. 

V hiši upanja, kot ji pravijo sami, moški obiskujejo 15-mesečni program za odvajanje od drog in alkohola ter rehabilitacijo, v okviru katerega so deležni psihološke in duhovne podpore. "Duhovna plat je izredno pomembna, da od znotraj začutiš, da tega nočeš, ne da ti nekdo od zunaj razlaga, kaj lahko in česa ne. Potem boš zanalašč naredil po svoje. Ko pa v sebi veš, da tega nočeš več, in veš, kaj si želiš, je popolnoma drugače," je prepričana Horjak. Ta odvisnike, ki pridejo k njim po pomoč, s svojo zgodbo navdaja z upanjem in optimizmom, da je sprememba mogoča.

Od samega začetka delovanja se je v program vključilo 220 moških, od tega jih je program uspešno končalo 43, kar predstavlja 20 odstotkov. Od teh, ki so program zaključili, jih je po petih letih 75 odstotkov dolgoročno treznih in živijo stabilno življenje, kar pomeni, da so zaposleni, imajo družino in so vpeti v skupnost. 

"Našla sem zadovoljstvo v tem, da pomagam drugim, da sem lahko vzor. V moji izkušnji vidijo, da je sprememba mogoča. Človeku se povrne upanje, ko vidi nekoga, ki je to sam prestal." Foto: Ana Kovač

Novice Slovenka v Kambodži: Občutek imam, kot da sem se preselila v 80. leta prejšnjega stoletja

Novice Nevenka Kržan: Nisem za ženske kvote, v poslu štejejo sposobnosti

Sportal Slovenski podvig v Andih: Rea Kolbl in Andraž Istenič postavila mejnik v gorskem kolesarstvu #intervju