Ponedeljek, 23. 2. 2026, 15.59
1 mesec
Vojna v Ukrajini
Slovaška obrnila hrbet Ukrajini in ji postavila ultimat
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,97
Slovaška vlada je prejšnji teden zaradi pomanjkanja nafte razglasila izredno stanje, ob tem pa Ukrajini zagrozila z ustavitvijo dobave elektrike.
Slovaška Ukrajini od danes naprej ne bo zagotavljala zasilne dobave električne energije, dokler Kijev ne bo znova vzpostavil transporta ruske nafte na Slovaško prek naftovoda Družba, je napovedal slovaški premier Robert Fico. Možni so tudi drugi ukrepi, je dejal in dodal, da bi lahko pretehtali stališče Slovaške do članstva Ukrajine v EU. Ponoči je ukrajinska vojska z droni zadela glavno črpališče nafte Kaleikino blizu Almetjevska v ruski republiki Tatarstan. Objekt služi ravno kot ključno energetsko vozlišče za naftovod Družba, prek katerega nafta priteka tudi na Madžarsko in Slovaško, ki nasprotujeta zaostrovanju sankcij proti Rusiji.
19.19 Slovaška ustavila zasilno dobavo elektrike Ukrajini
18.20 Kallas obžaluje, da se zunanjim ministrom EU ni uspelo dogovoriti o novih sankcijah proti Rusiji
18.17 Ukrajinski begunci lahko pri Svetu Evrope vložijo zahtevke za odškodnino
18.11 WHO: Napadi na ukrajinsko zdravstvo so se lani povečali za 20 odstotkov
15.48 Rusi priznali, da jim je Ukrajinska vojska zadala hud udarec
15.45 Ukrajina bo potrebovala skoraj 500 milijard evrov za obnovo
15.40 Putin pred obletnico vojne v Ukrajini na grob neznanega vojaka položil venec
14.37 Merz svari pred popuščanjem v podpori Ukrajini
13.47 Poljska beloruskega državljana obtožila vohunjenja
10.13 Zelenski verjame, da je Putin že začel tretjo svetovno vojno
9.30 Ukrajina vrača udarec
8.59 V Lvovu ubita policistka, 24 ranjenih. Zelenski: Rusija je napadalce rekrutirala prek spleta.
8.48 V ruskih napadih na Ukrajino ubitih več ljudi
19.19 Slovaška ustavila zasilno dobavo elektrike Ukrajini
Zaradi ruskih napadov se Ukrajina sooča s hudimi težavami v elektroenergetskem omrežju.
Če se bo od danes naprej ukrajinska stran obrnila na Slovaško s prošnjo za pomoč pri zagotavljanju stabilnosti ukrajinskega elektroenergetskega omrežja, pomoči ne bomo zagotovili, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v video posnetku, objavljenem na družbenem omrežju Facebook, dejal slovaški premier Robert Fico.
Dodal je, da bo pomoč znova na voljo takoj, ko bo ponovno vzpostavljen tranzit nafte na Slovaško. V nasprotnem primeru bo Slovaška sprejela dodatne "recipročne" ukrepe, je napovedal. Dejal je tudi, da bi lahko njegova država ponovno pretehtala "svoje konstruktivno stališče do članstva Ukrajine v EU.
Fico je ocenil, da je ustavitev dobave nafte "povsem politična odločitev, namenjena izsiljevanju Slovaške zaradi njenih mednarodnih stališč do vojne v Ukrajini".
Ukrajina je delovanje naftovoda Družba, prek katerega sta nafto iz Rusije čez Ukrajino dobivali Slovaška in Madžarska, ustavila konec januarja, in sicer po navedbah ukrajinske strani zaradi poškodb, ki so na infrastrukturi nastale v ruskem bombardiranju.
Slovaška vlada je prejšnji teden zaradi pomanjkanja nafte razglasila izredno stanje, ob tem pa Ukrajini zagrozila z ustavitvijo dobave elektrike, Madžarska pa je napovedala ustavitev izvoza dizla v Ukrajino in odtegnitev podpore izvedbi dogovorjenega 90-milijardnega posojila EU Kijevu. Ukrajina je napovedi Slovaške in Madžarske označila za izsiljevanje.
18.20 Kallas obžaluje, da se zunanjim ministrom EU ni uspelo dogovoriti o novih sankcijah proti Rusiji
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas obžaluje, da se zunanjim ministrom držav članic unije danes v Bruslju ni uspelo dogovoriti o novem svežnju sankcij proti Rusiji. Prav tako obžaluje, da Madžarska blokira dokončno potrditev pravne podlage za izplačevanje 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini.
Kaja Kallas, visoka zunanjepolitična predstavnica EU
"Na žalost nismo dosegli dogovora o 20. svežnju sankcij. To je neuspeh in sporočilo, ki ga nismo želeli poslati," je Kallas povedala po zasedanju zunanjih ministrov, ki je potekalo dan pred četrto obletnico začetka ruske agresije na Ukrajino. Želela bi si, da bi pred obletnico poslali močno sporočilo, da EU še krepi pritisk na Rusijo, da bi ustavila vojno.
Prav tako obžaluje, da Madžarska v sklepni fazi blokira potrjevanje pravne podlage za izplačevanje 90 milijard evrov vrednega evropskega posojila Ukrajini, o katerem so se na decembrskem vrhu dogovorili voditelji vseh članic.
Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je na zasedanju poudaril, da bo Budimpešta potrditev novega svežnja sankcij in posojila blokirala, dokler Ukrajina ne bo obnovila dobave nafte Madžarski in Slovaški po naftovodu Družba. Bruselj je obsodil, da sodeluje s Kijevom pri ogrožanju energetske varnosti Slovaške in Madžarske, je na družbenem omrežju X sporočil tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltan Kovacs.
Kallas je medtem zatrdila, da je treba krivdo za ustavitev dobav po naftovodu pripisati Rusiji, ker ga je bombardirala. Obenem razume ukrajinske oblasti, da dajejo prednost popravilom energetske infrastrukture, potrebne za zagotavljanje elektrike in ogrevanja prebivalcem.
Glede izjav nekaterih ministrov, da madžarske oblasti odločitve EU blokirajo z namenom pridobivanja političnih točk pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami, pa je dejala, da sicer ne pozna političnega vzdušja na Madžarskem, vendar pa težko verjame, da bi Madžari podprli možnost, da se Ukrajincem ne pomaga.
18.17 Ukrajinski begunci lahko pri Svetu Evrope vložijo zahtevke za odškodnino
Ukrajinski begunci, ki so morali zapustiti svojo domovino zaradi ruske invazije, lahko odslej pri organu v okviru Sveta Evrope vložijo zahtevek za odškodnino, je pred četrto obletnico ruske invazije na Ukrajino danes sporočil generalni sekretar organizacije Alain Berset. Poudaril je, da se mir v Ukrajini ne sme graditi na nekaznovanosti Rusije.
Register odškodnin za Ukrajino so pri Svetu Evrope (SE) ustanovili leta 2023 za beleženje kršitev človekovih pravic med vojno, da bi lahko v prihodnosti opredelili višino odškodnine, ki bi jo morala plačati Rusija. V ta namen bodo vzpostavili mednarodni odškodninski mehanizem, medtem ko si pri SE prizadevajo tudi za vzpostavitev posebnega sodišča za kazniva dejanja agresije.
"Odgovornost za storjene zločine ni abstrakten princip. Je temelj za obnovo in trajen mir v Ukrajini," je v sporočilu za javnost poudaril Berset, ki je objavil, da z današnjim dnem register odpira "novo kategorijo zahtevkov – ukrajinskih beguncev, ki so bili prisiljeni zapustiti domovino".
S tem jim želijo zagotoviti odškodnino za moralno škodo, ki so jo utrpeli zaradi dolgotrajne ločitve od doma, prekinitve družinskega življenja in s tem povezanih psiholoških težav, so sporočili iz Svet Evrope. Po podatkih Združenih narodov v tujini še vedno živi 6,8 milijona ukrajinskih beguncev.
Ukrajinci so sicer že do zdaj lahko preko registra vložili zahtevke za odškodnino za približno 15 posledic vojne, kot so prisilno razseljevanje, smrt ali izginotje bližnjih, uničenje njihovega doma, mučenje ter izguba dostopa do območja izvora. Register je do zdaj prejel že 110 tisoč zahtevkov.
Pred torkovo četrto obletnico začetka ruske invazije na Ukrajino je generalni sekretar SE še poudaril, da se mir v Ukrajini ne sme graditi na nekaznovanosti Rusije. "Medtem ko vojna vstopa v peto leto, mora biti 2026 leto, v katerem se bo mir vrnil v Ukrajino. A mir ne sme biti le premor v nasilju. Mora biti pravičen, trajen in zagotovljen z zavezujočimi obveznostmi in polno odgovornostjo za agresijo," je poudaril.
18.11 WHO: Napadi na ukrajinsko zdravstvo so se lani povečali za 20 odstotkov
Medtem ko se Ukrajina pripravlja na vstop v peto leto obsežne ruske ofenzive, so njeni prebivalci leta 2025 doživeli največje število napadov na zdravstvene objekte, je danes v sporočilu za javnost navedla Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Število tovrstnih napadov lani se je v primerjavi z letom 2024 povečalo za skoraj 20 odstotkov.
Od začetka ruske agresije 24. februarja 2022 je WHO zabeležila najmanj 2.881 napadov na zdravstveno infrastrukturo v Ukrajini. Napadi so prizadeli zdravstvene delavce, ustanove, reševalna vozila in skladišča zdravil.
Zdravstvene službe so pod velikim pritiskom na dveh frontah, z neposrednimi napadi na zdravstvene objekte ali napadi na civilno infrastrukturo, vključno s termoelektrarnami, ki so temelj državnega elektroenergetskega omrežja. Zaradi napadov so se v zdravju ljudi pojavile velike vrzeli.
Glede na oceno WHO, opravljeno decembra lani, je 59 odstotkov ljudi na območju fronte o svojem zdravstvenem stanju poročalo kot slabem ali zelo slabem v primerjavi s 47 odstotki na območjih izven fronte.
Lani so se napadi na zdravstvene objekte stopnjevali in vrhunec dosegli v tretjem četrtletju, ko je v 184 napadih umrlo 12 ljudi, ranjenih je bilo 110 zdravstvenih delavcev in pacientov. V zadnjih štirih letih je bilo v napadih na zdravstveno oskrbo ubitih 233 zdravstvenih delavcev in pacientov, 930 jih je bilo ranjenih, navaja WHO.
Hkrati se je število napadov na skladišča zdravil lani v primerjavi z 2024 potrojilo, kar je motilo logistiko in dobavne verige, ključne za oskrbo po vsej državi. Kot navajajo, vsi takšni napadi predstavljajo kršitve mednarodnega humanitarnega prava.
"Po štirih letih vojne se potrebe po zdravstveni oskrbi povečujejo, a mnogi ljudje potrebne oskrbe ne morejo dobiti, deloma zato, ker so bolnišnice in klinike redno napadene. WHO sodeluje s predanimi ukrajinskimi zdravstvenimi delavci, da bi bolnišnice oskrbela s sredstvi za ogrevanje in zdravili, na katera se ljudje najbolj zanašajo. Navsezadnje je najboljše zdravilo mir," je dejal generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.
Organizacija se je dotaknila tudi številnih napadov na energetsko infrastrukturo, ki so v najhujši zimi od začetka vojne več milijon ljudi pustili brez ogrevanja, elektrike in vode. Zgolj v januarskem napadu je v Kijevu skoraj šest tisoč stavb ostalo brez ogrevanja v temperaturah pod ničlo.
Ob tem med najtrdovratnejšimi ovirami za zdravje v Ukrajini ostaja dostop do zdravil. Štirje od petih ljudi poročajo o težavah, predvsem zaradi visokih cen. Na območjih fronte so zaprte lekarne, varnostna tveganja in finančne omejitve pa še bolj zaostrujejo razmere.
Lani je sicer podpora WHO dosegla 1,9 milijona ljudi po vsej Ukrajini z zagotavljanjem storitev in medicinskimi potrebščinami predvsem na bojnih črtah in težko dostopnih lokacijah.
15.48 Rusi priznali, da jim je Ukrajinska vojska zadala hud udarec
Ruske oblasti so potrdile, da je črpališče nafte Kaleikino po ukrajinskem napadu zajel požar, a so blamažo poskusile prikriti s pojasnilom, da je požar izbruhnil, ko so na črpališče padle razbitine drona, ki ga je sestrelila zračna obramba. "Sistemi zračne obrambe so na nebu nad okrožjem Almetjevsk nevtralizirali brezpilotno letalo. Zaradi razbitin, ki so padle v industrijski coni, je izbruhnil lokaliziran požar," je sporočila lokalna uprava. Da ne gre ravno za lokaliziran požar, temveč za precej hujši dogodek, pričajo številni videoposnetki, ki so se razširili po družabnih omrežjih.
Črpalna postaja Kaleikino je več kot tisoč kilometrov oddaljena od ukrajinske meje. Je ključni transportni objekt, ki sprejema in meša naftne tokove iz zahodne Sibirije, Tatarstana, Udmurtije in Baškortostana ter jih nato usmerja na glavne naftovodne poti. V običajnih okoliščinah postaja sprejme in prečrpa približno 350 tisoč ton nafte na dan.
Tehnični kompleks vključuje več transformatorskih postaj, lastno skladišče rezervoarjev, glavne črpalne enote, sisteme za predelavo nafte in čistilne naprave.
Povezanost z naftovodom Družba
Postaja Kaleikino posredno oskrbuje enega ključnih ruskih naftovodov Družba in prejema surovo nafto s polj v Tatarstanu, Baškortostanu in sosednjih regij ter jo nato distribuira. Del gre v ruske rafinerije v Nižnem Kamsku in Samari, drugi del pa se po progi Samara–Unečka prevaža proti zahodu do naftovoda Družba.
Čeprav črpališče Kaleikino ni neposredno na naftovodu Družba, za razliko od postaje Uneča predstavlja eno ključnih oskrbovalnih vozlišč celotnega omrežja.
Napetosti z Madžarsko in Slovaško
Madžarska in Slovaška sta edini državi EU, ki sta še vedno odvisni od znatnih količin ruske nafte, dobavljene po sovjetskem naftovodu Družba prek Ukrajine.
Oskrba z rusko nafto po glavnem naftovodu Družba je motena že od 27. januarja, ko je Kijev sporočil, da je ruski napad z brezpilotnim letalom zadel opremo naftovoda v zahodni Ukrajini. Slovaška in Madžarska vse glasneje zahtevata nadaljevanje oskrbe.
Slovaški premier Robert Fico in madžarski zunanji minister Péter Szijjarto sta zagrozila s pravnimi ukrepi proti Ukrajini in prekinitvijo dobave električne energije.
15.45 Ukrajina bo potrebovala skoraj 500 milijard evrov za obnovo
Ukrajina bo v prihodnjih desetih letih potrebovala 588 milijard dolarjev (skoraj 500 milijard evrov) za obnovo po uničenju, ki ga je utrpela v štirih letih ruske agresije, so danes v skupnem poročilu izpostavile Svetovna banka, Ukrajina, ZN in Evropska komisija. Omenjeni znesek je skoraj trikrat večji, kot je bil ukrajinski BDP v letu 2025.
Koliko bi stala obnova in okrevanje, so v poročilu izračunali na podlagi ocene škode, ki je nastala od začetka vojne 24. februarja 2022 do konca lanskega leta, poročajo tuje tiskovne agencije.
V lanskem poročilu, ki je zajelo obdobje od začetka agresije do konca leta 2024, so bili stroški obnove v Ukrajini ocenjeni na 524 milijard dolarjev oz. 445 milijard evrov. V dodatnem letu vojne je znesek torej narasel za 12 odstotkov.
V letošnjem poročilu sicer niso vključene posledice januarskih in februarskih uničujočih ruskih napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, zaradi katerih so milijoni prebivalcev ostali brez ogrevanja in elektrike.
Stroški obnove bodo najvišji v prometnem sektorju, sledijo energetika in stanovanjski sektor, kaže poročilo. Samo za odstranjevanje ruševin in razminiranje območij bo potrebnih 28 milijard dolarjev (okoli 24 milijard evrov), poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Geografsko je vojna največ škode povzročila na vzhodu Ukrajine in v okolici glavnega mesta Kijev
Poročilo navaja, da je bilo do konca lanskega leta uničenih ali poškodovanih 14 odstotkov ukrajinskih domov, kar je prizadelo več kot tri milijone gospodinjstev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Geografsko je vojna največ škode povzročila na vzhodu Ukrajine in v okolici glavnega mesta Kijev. Okoli 75 odstotkov vse škode je zabeležene na območjih v bližini fronte, poroča dpa.
Zahodne zaveznice so po poročanju AFP Ukrajini od začetka vojne namenile več kot 400 milijard dolarjev (340 milijard evrov) za finančno, vojaško in humanitarno pomoč, kažejo podatki nemškega raziskovalnega inštituta Kiel Institute.
Dogovorjeno evropsko posojilo Ukrajini v višini 90 milijard evrov bo večinoma namenjeno vojaški pomoči, preostanek pa bo Kijev porabil kot podporo svojemu proračunu, je januarja sporočil Bruselj.
15.40 Putin pred obletnico vojne v Ukrajini na grob neznanega vojaka položil venec
Ruski predsednik Vladimir Putin je dan pred četrto obletnico vojne v Ukrajini položil venec na t. i. grob neznanega vojaka ob obzidju Kremlja. Rusija danes sicer obeležuje dan branilca domovine, Putin pa je v videonagovoru čestital ruskim državljanom, predvsem veteranom in vojakom, ter praznik označil za enega najpomembnejših v državi.
Rusija je dan pred četrto obletnico vojne v Ukrajini obeležila praznik dan branilca domovine. Pozneje danes naj bi Putin vodil podelitev vojaških priznanj, medtem ko se Kremelj pripravlja na počastitev skoraj dveh milijonov vojakov, ki so se v zadnjih štirih letih borili v Ukrajini, poroča španska tiskovna agencija EFE.
"Tovariši, prijatelji, vsem državljanom Rusije, veteranom, vojaškemu in civilnemu osebju oboroženih sil iskreno čestitam ob prazniku," je dejal ruski voditelj. Današnji dan je označil za enega najpomembnejših državnih praznikov, ki je postal simbol iskrene ljubezni do svojih branilcev, ponosa na vojsko in mornarico ter "na tiste, ki so svoja življenja posvetili služenju domovini".
V svojem videonagovoru je Putin predstavil tudi načrte za krepitev vojske in mornarice ter posebej omenil enotnost ruskih narodov. "Zahvaljujem se vsem ruskim vojakom za njihovo pogumno služenje. Vse najboljše želim vašim družinam in prijateljem. Rusko ljudstvo stoji z vami in verjame v vas. Vesel praznik," je dodal.
Putin resno razmišlja o drugi mobilizaciji?
Spominska slovesnost poteka, ko mediji poročajo, da Putin resno razmišlja o drugi mobilizaciji, še navaja EFE. Ruska vojska naj bi prvič od začetka ofenzive februarja 2022 utrpela večje izgube vojakov, kot je število novih rekrutov.
Po nekaterih neodvisnih ocenah naj bi doslej umrlo več kot 300 tisoč ruskih vojakov, skupno število žrtev pa presega milijon. Moskva sicer trdi, da ukrajinske izgube znašajo 1,5 milijona ljudi, česar pa ni mogoče neodvisno preveriti. Ruska vojska še trdi, da je lani zasegla 6.700 kvadratnih kilometrov ozemlja in več kot 300 naselij, vključno z regijama Harkov in Sumi.
14.37 Merz svari pred popuščanjem v podpori Ukrajini
Nemški kancler Friedrich Merz je pred torkovo četrto obletnico ruske invazije na Ukrajino evropske zaveznice pozval, naj ne popustijo v podpori Kijevu in se uprejo vtisu, da Rusija zmaguje v vojni, katere razplet bi bil po njegovih besedah lahko odločilen za celotno Evropo.
Nemški kancler Friedrich Merz
"Pozivam naše evropske partnerje: ne popuščajte v svoji podpori, v naši skupni podpori Ukrajini. Stojimo na razpotju, ki bi lahko odločilo o usodi celotnega kontinenta," je na dogodku iniciative Cafe Kyiv, za katero stoji fundacija Konrad Adenauer, povedal Merz.
Po njegovih besedah bo orožje v Ukrajini potihnilo, ko Rusija ne bo več videla smisla v nadaljevanju vojne, ko si ne bo več obetala ozemeljskih pridobitev ali ko bodo stroški vojne zanjo postali previsoki. "Zato moramo ohraniti pritisk na Rusijo. Celo povečati ga moramo," je dejal.
Navedbe Moskve o ruskih uspehih na fronti je označil za propagando in del psihološke vojne, ki ji Evropa ne sme podleči.
"Rusija na fronti ne pridobiva več ozemlja, prav nasprotno. Februar so zaznamovale presenetljive ozemeljske pridobitve ukrajinske vojske, rusko gospodarstvo pa trpi zaradi sankcij in vojne bolj, kot nam to včasih prikazujejo mediji," je dejal.
13.47 Poljska beloruskega državljana obtožila vohunjenja
Poljsko tožilstvo je sporočilo, da je v začetku meseca prijelo beloruskega državljana, ki ga obtožujejo vohunjenja na Poljskem, v Nemčiji in Litvi. Osumljenec, ki ga je poljska obveščevalna služba pridržala v sodelovanju z nemško in litovsko, naj bi za Belorusijo vohunil med junijem 2024 in februarjem 2026, poročajo tuje tiskovne agencije.
Poljska agencija za notranjo varnost ABW je moškega zaradi suma vohunjenja za obveščevalno službo Belorusije, ključne zaveznice Rusije, pridržala 9. februarja, je sporočilo poljsko tožilstvo.
Sedemindvajsetletni moški, ki so ga poimenovali le Pavlov T., naj bi na ozemlju Poljske, Nemčije in Litve nadzoroval ter vohunil na kritični infrastrukturi in drugih objektih, ključnih za obrambo Poljske in zaveznic Nata, je navedlo tožilstvo.
Tožilstvo je beloruskega državljana obtožilo vohunjenja, sodišče pa mu je za tri mesece odredilo pripor. Če ga bodo spoznali za krivega, mu grozi najmanj pet let zaporne kazni, navaja poljska tiskovna agencija PAP.
Od začetka ruske agresije na Ukrajino pred štirimi leti je Poljska Rusijo in Belorusijo večkrat obtožila sabotaže in vohunjenja. Oktobra lani je poljska obveščevalna služba sporočila, da so od začetka vojne pridržali 55 ljudi, osumljenih vohunjenja za Rusijo.
Slovenska karitas je za nujno humanitarno pomoč ljudem v Ukrajini ob hudi zimi od začetka leta zbrala dobrih 100 tisoč evrov. Pri ustanovi opozarjajo na težke humanitarne razmere v Ukrajini, ki so to zimo zaradi ruskih napadov na energetsko infrastrukturo najtežje od začetka vojne pred štirimi leti, in prosijo za nadaljnjo pomoč.
Slovenska karitas je večino od dobrih 100 tisoč evrov, zbranih od januarja letos, že posredovala za nujno humanitarno pomoč Ukrajini. V skupni akciji z ukrajinskim veleposlaništvom v Sloveniji so poskrbeli tudi za nakup prvih generatorjev, ki so na poti v Ukrajino, so danes sporočili iz dobrodelne organizacije.
Ob tem opozarjajo, da so humanitarne razmere v Ukrajini to zimo najtežje od začetka ruske invazije 24. februarja 2022. Ljudje že štiri leta živijo ob nenehnih napadih, pogosto brez ogrevanja, elektrike, vode in osnovnih življenjskih potrebščin.
Slovenska karitas zato prosi za nadaljnjo pomoč. Z zbranimi sredstvi bo v sodelovanju z ukrajinsko organizacijo Caritas-Spes podprla nakupe kurjave in osnovnih potrebščin za najranljivejše, so dodali.
Slovenska karitas je s pomočjo donacij posameznikov, več kot 250 podjetij in ministrstva za zunanje in evropske zadeve za pomoč Ukrajini od začetka vojne namenila več kot šest milijonov evrov, od tega 1,1 milijona evrov v letu 2025.
V sodelovanju s Caritas-Spes Ukrajina pomaga predvsem z denarno pomočjo gospodinjstvom, pri obnovi domov in infrastrukture ter z rehabilitacijo in psihosocialno podporo najranljivejšim, predvsem na vzhodu države.
Od začetka vojne je Slovenska karitas iz Slovenije v Ukrajino poslala tudi 42 humanitarnih pošiljk materialne pomoči, so še navedli v sporočilu.
10.13 Zelenski verjame, da je Putin že začel tretjo svetovno vojno
"Verjamem, da jo je Putin že začel. Vprašanje je, koliko ozemlja bo lahko zasegel in kako ga ustaviti," je Zelenski dejal v pogovoru, ki ga je BBC objavil v nedeljo pozno zvečer po londonskem času.
Zelenski je prepričan, da želi Rusija "svetu vsiliti drugačen način življenja in spremeniti življenja, ki so si jih ljudje izbrali sami". Pri tem je opozoril, da sta "ustavitev Putina danes in preprečitev okupacije Ukrajine zmaga za ves svet", ker se Putin ne bo ustavil pri Ukrajini.
Ukrajinski predsednik je še dejal, da za svojo državo računa na zanesljiva varnostna jamstva ZDA, ki niso odvisna izključno od volje ameriškega predsednika, temveč jih mora odobriti tudi kongres.
"Kot predsedniki imamo določene mandate," je Zelenski odgovoril na vprašanje, ali zaupa predsedniku ZDA Donaldu Trumpu. "Želimo si jamstva za 30 let, na primer. Predsedniki se menjajo, institucije pa ostanejo," je pojasnil.
Zelenski je tudi poudaril, da je dolgoročni cilj ponovno zavzeti vsa ozemlja, ki jih je Rusija zasedla od začetka vojne 24. februarja 2022, in se vrniti na meje Ukrajine, določene leta 1991, ko je Ukrajina postala neodvisna. To je po njegovem mnenju le vprašanje časa, vendar trenutno ni mogoče.
V intervjuju je Zelenski, čigar petletni mandat se je že iztekel, pustil odprto vprašanje, ali bo na morebitnih novih volitvah ponovno kandidiral za predsednika. V vsakem primeru bi bila pred volitvami potrebna zanesljiva varnostna jamstva, da bi preprečili manipulacijo in trajno zaščitili Ukrajino pred ruskimi ambicijami po priključitvi, je dejal.
9.30 Ukrajina vrača udarec
Posnetki, ki krožijo po družbenih omrežjih, prikazujejo močne detonacije po več delih Rusije, medtem ko priče pravijo, da so veliki deli Belgoroda ostali v temi.
Sinoči so v Belgorodu v Rusiji odjeknile močne eksplozije, tamkajšnje oblasti pa trdijo, da je bilo mesto tarča obsežnega raketnega napada, ki je povzročil znatno škodo na infrastrukturi. Hkrati so poročali tudi o napadih na energetsko in naftno infrastrukturo v drugih delih Rusije, piše Kyiv Independent.
Lights out in Belgorod again following a Ukrainian strike on a substation pic.twitter.com/oKZyswjwTR
— Woofers (@NotWoofers) February 22, 2026
Guverner belgorodske regije Vjačeslav Gladkov je dejal, da so zaradi poškodb energetskih obratov v mestu zaznali prekinitve v oskrbi z elektriko, vodo in ogrevanjem. Posnetki, ki krožijo po družbenih omrežjih, prikazujejo močne detonacije po mestu, medtem ko priče pravijo, da so veliki deli Belgoroda ostali v temi, edini vir svetlobe pa so bili avtomobilski žarometi.
Gladkov je povedal, da so na kraju dogodka reševalne službe in da bo obseg škode določen pozneje. Po njegovih besedah so bile v napadih poškodovane stanovanjske stavbe, socialna ustanova in več zasebnih hiš.
Regionalne oblasti so poročale tudi o napadih z droni, ki so poškodovali opremo v industrijskem podjetju, v bližnji vasi pa je bila poškodovana ženska. Zaradi poškodb zaradi eksplozije in šrapnelov je bila hospitalizirana.
Poleg Belgoroda so prebivalci ruskih mest Saratov in Engels ponoči poročali tudi o več eksplozijah, poroča neodvisni ruski Telegramov kanal Astra. V Tatarstanu so prebivalci Almetjevska poročali o novih detonacijah in požaru v mestu, vendar o teh incidentih še ni uradnih in podrobnejših informacij.
Po poročanju Telegramovega kanala Exilenova+ je bila napadena tudi črpalna postaja Kaleikino v Tatarstanu. Gre za obrat, ki pripada podjetju Transneft-Prikamje in predstavlja eno ključnih vozlišč v ruskem sistemu glavnih naftovodov, torej pomembno točko pri transportu nafte skozi državo.
The "Kaleikino" oil pumping station in 🇷🇺 Tatarstan, one of the main stations for the "Druzhba" oil pipeline, was hit at night. 🔥🔥🔥
— Richard Woodruff 🇺🇦 (@frontlinekit) February 23, 2026
First and foremost, it was responsible for critical pressure and the uninterrupted pumping of raw materials.
Eat shit @PM_ViktorOrban 👏 pic.twitter.com/DdhlPm0bjG
Ukrajinska vojska se o domnevnih napadih še ni izrekla, informacij pa v času objave ni bilo mogoče neodvisno potrditi.
Spomnimo, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski že septembra opozoril, da se bo Ukrajina maščevala z napadi na ruski energetski sektor, če bo Moskva še naprej ciljala ukrajinsko elektroenergetsko omrežje.
Rusija je v zadnjih tednih okrepila napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, ki so pogosto usmerjeni na elektroenergetsko omrežje, plinske elektrarne in ogrevalne sisteme, saj v državi vztrajajo temperature pod ničlo.
8.59 V Lvovu ubita policistka, 24 ranjenih. Zelenski: Rusija je napadalce rekrutirala prek spleta.
Policistka je bila ubita, 24 ljudi pa je bilo ranjenih, potem ko je v Lvovu v zahodni Ukrajini razneslo več eksplozivnih naprav, je v nedeljo sporočila policija. Za napad je predsednik Volodimir Zelenski okrivil Rusijo.
"Predhodno je bilo ugotovljeno, da so bile detonirane improvizirane naprave," je policija sporočila na Telegramu.
Nadzorne kamere so v Lvovu posnele osumljenko, ki je eksploziv namestila v koš za smeti.
Župan Lvova Andrij Sadovi je incident na Telegramu opisal kot teroristično dejanje in dejal, da je bila ubita 23-letna policistka. Dvanajst ljudi je še vedno v bolnišnici, stanje dveh je resno, je dejal.
Minister za notranje zadeve Ihor Klimenko je izjavil, da je bila v okviru preiskave pridržana ena ženska.
Policija je navedla, da se je prva eksplozija zgodila, ko je patrulja prispela na kraj vloma v trgovino, druga eksplozija pa je odjeknila nekoliko kasneje.
V videonagovoru ponoči je Zelenski obtožil Rusijo, da stoji za napadom, in dejal, da so bili napadalci rekrutirani prek spleta. Ukrajinske obveščevalne službe menijo, da bo Rusija "še naprej izvajala takšne napade, resne napade na Ukrajince. Ljudi moramo zaščititi," je dejal Zelenski.
Ta teden sicer mineva štiri leta od začetka napada na Ukrajino.
8.48 V ruskih napadih na Ukrajino ubitih več ljudi
Dva človeka sta umrla v regiji Odesa na jugu Ukrajine, kjer so ruski droni zadeli tako industrijsko, energetsko kot civilno infrastrukturo, je na Telegramu sporočil regionalni guverner Oleg Kiper. Še najmanj trije ljudje so bili v napadih ranjeni.
V mestu Zaporožje na jugovzhodu države je bil po navedbah tamkajšnjega guvernerja Ivana Fedorova v napadu drona na industrijska poslopja ubit en človek, še eden pa ranjen.
Yet another terrorist Russian attack on Ukraine - there are dead and injured.
— Anton Gerashchenko (@Gerashchenko_en) February 23, 2026
▪️ Odesa region
Two people were killed and three others were injured.
Russia attacked industrial, energy, and civilian infrastructure facilities with drones. Production and warehouse facilities,… pic.twitter.com/Gvs27tbR0j
Mesto, ki je pomembno industrijsko središče blizu frontne črte, je deležno rednih napadov ruske vojske, ki krepi pritisk na jugovzhodni del države.
Odesa
O napadu z raketo danes poročajo tudi oblasti v Harkovu. Informacij o morebitnih žrtvah ni.
Novi napadi sledijo silovitemu obstreljevanju tako z droni kot raketami, v katerem je ruska vojska v nedeljo ciljala energetsko infrastrukturo, železnice in stanovanjska območja po vsej Ukrajini. Med najhuje prizadetimi je bil Kijev. Ubit je bil en človek, več kot deset pa jih je ranjenih.
