Četrtek, 12. 6. 2025, 7.02
1 dan
V Los Angelesu nadaljevanje protestov, bo županja ukinila policijsko uro? #video
Po ZDA so tudi v sredo potekali protesti proti politiki vlade predsednika Donalda Trumpa do priseljencev. V središču Los Angelesa se je v znak nasprotovanja izgonom zbralo nekaj sto ljudi, županja Karen Bass pa je napovedala možnost ukinitve policijske ure. Manjši shodi so med drugim potekali še v Chicagu, New Yorku in San Antoniu.
Po besedah Bass bodo policijsko uro, ki v središču mesta velja od osme ure zvečer do šeste zjutraj, ukinili, če čez noč ne bo veliko aretacij. Od sobote so namreč v mestu aretirali okrog 400 ljudi, večinoma zaradi neupoštevanja policijskih ukazov po umiku, poročajo ameriški mediji. Mestno tožilstvo je doslej obtožnice vložilo le proti petim osebam zaradi fizičnega napada, vandalizma in velike tatvine. Lažje poškodovanih je bilo doslej devet policistov.
Racije kot namerne provokacije
"Če se bodo racije nadaljevale in bo vojska korakala po ulicah, bomo na žalost morali ohraniti policijsko uro," je dejala županja, ki je racije Službe za priseljevanje in carine (Ice) označila za namerne provokacije. Na novinarski konferenci so se ji pridružili kolegi iz številnih mest v okolici Los Angelesa, nekateri med njimi tudi sami priseljenci.
Med drugim so poudarili, da so priseljenci ključni za gospodarstvo države, opisali pa so tudi grozote posredovanj oboroženih in zamaskiranih agentov Ice, ki lovijo delavce, zbrane pred trgovinami in cerkvami, vdirajo pa tudi v šole.
Protesti so se v Los Angelesu razširili konec prejšnjega tedna, ko so posebne enote Ice med drugimi aretirale vodjo sindikata storitvene industrije Kalifornije. Nekaj sto protestnikov je nato oviralo dostop do zveznega zapora, kamor Ice zapira priseljence, na kar se je Trump odzval z mobilizacijo nacionalne garde. Protesti so se potem okrepili in Trump je mobiliziral še 700 marincev, torej pripadnikov vojske. Ti za zdaj nimajo dela, saj policija razmere obvladuje. Gardisti medtem spremljajo agente Ice pri racijah.
"Recimo ne kralju"
Manjši protesti so potekali tudi v drugih ameriških mestih, med njimi v Chicagu, New Yorku in San Antoniu. Večjo udeležbo pričakujejo v soboto, ko razne organizacije napovedujejo 1.800 protestov pod skupnim naslovom Recimo ne kralju. Akcija bo potekala na dan, ko bo Washington gostil vojaško parado ob 250. obletnici ustanovitve oboroženih sil ZDA.
Trump naj bi medtem nameraval okrepljene enote za posebno posredovanje Ice poslati v še najmanj pet mest, ki jih vodijo demokrati – New York, Chicago, Seattle, Philadelphio in Alexandrio v Virginiji blizu Washingtona.
Trump je o protestih in marsičem drugem – razen o prazniku ameriške vojske – govoril tudi v torek v oporišču Fort Bragg. Vojaki so mu navdušeno ploskali, ko je kritiziral demokratske politike, medije, politične nasprotnike in priseljence. Za občinstvo naj bi posebej izbrali tiste vojake, ki Trumpa podpirajo.
Trump nima podpore pri glavnih političnih vprašanjih
Predsednik ZDA Donald Trump od sredine marca v večini anket nima podpore večine Američanov pri vseh glavnih političnih vprašanjih. Zadnja anketa univerze Quinnipiac ugotavlja, da mu je podpora padla tudi glede ostrejše politike do priseljencev, na področju katere ga je doslej podpirala večina. Večina je nezadovoljna tudi z gospodarskimi ukrepi.
Trumpovo delo na področju priseljevanja podpira 43 odstotkov, nasprotuje pa 54 odstotkov Američanov. Politiko izgonov podpira 40 odstotkov, nasprotuje pa ji 56 odstotkov.
Okrog 51 odstotkov Američanov meni, da je gospodarstvo pod Trumpom slabše, le 28 odstotkov pa jih meni, da se je izboljšalo.
V sredo objavljena anketa zasebne univerze v Connecticutu ugotavlja, da Trumpov t. i. Velik in čudovit predlog zakona o proračunu za leto 2026 in davčnih olajšavah, ki vsebuje tudi zmanjšanje sredstev za zdravstvo revnejših, podpira le 27 odstotkov Američanov. Podpira ga 67 odstotkov republikancev, 20 odstotkov neodvisnih in le dva odstotka demokratov. Zmanjšanje sredstev za zdravstveno zavarovanje podpira le deset odstotkov Američanov.
Podpora Trumpovemu delu na splošno je padla na 38 odstotkov, ne podpira pa ga 54 odstotkov Američanov. Republikanci ostajajo neomajni, saj je Trumpovo delo v aprilski anketi univerze Quinnipiac podpiralo 88 odstotkov članov njegove stranke, kar je enako kot v sedanji anketi.
Okrog 51 odstotkov Američanov meni, da je gospodarstvo pod Trumpom slabše, le 28 odstotkov pa jih meni, da se je izboljšalo. Gospodarstvo velja kot glavni razlog za Trumpovo zmago na lanskoletnih volitvah, sam pa je z grožnjami globalne trgovinske vojne močno zamajal svetovne trge. Njegovo zunanjetrgovinsko-carinsko politiko podpira 38 odstotkov, nasprotuje pa ji 57 odstotkov Američanov.
Odnos do vojne v Ukrajini, kjer so ZDA Kijevu odrekle brezpogojno podporo, zagovarja 34 odstotkov, nasprotuje pa mu 57 odstotkov. Politiki vlade do Izraela, ki je v zadnjih mesecih še zaostril obleganje Gaze, nasprotuje 52 odstotkov, podpira pa jo 35 odstotkov Američanov.