Ponedeljek, 16. 3. 2026, 22.37
1 teden, 2 dneva
Vojna v Iranu
Trump: Iran si želi dogovora, a še ni pripravljen na mir
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Iran bi lahko omejenemu številu tankerjev dovolil prehod skozi ožino, če bi tovor plačali v kitajskih juanih.
Iran naj bi razmišljal o novem pristopu k upravljanju prometa tankerjev skozi Hormuško ožino, eno najpomembnejših poti za energente na svetu. Kot je za televizijo CNN povedal eden od visokih uradnikov, bi Iran lahko omejenemu številu tankerjev dovolil prehod skozi ožino, če bi tovor plačali v kitajskih juanih. Medtem se napadi na Bližnjem vzhodu nadaljujejo. Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da si Iran želi doseči dogovor, vendar nanj še ni pripravljen, poroča Anadolu.
22.15 Telegraph: Iranski vrhovni voditelj je živ
19.00 Kallas: EU svoje pomorske misije za zdaj ne bo razširila na Hormuško ožino
17.52 Trump znova pozval države k pomoči pri zagotavljanju varne plovbe skozi Hormuško ožino
17.38 Aragči: Iran pripravljen peljati vojno tako daleč, kot je treba
16.55 Zaveznice zavračajo vključevanje Nata v varovanje Hormuške ožine
15.50 Trump: Iran si želi dogovora, a še ni pripravljen na mir
14.30 EU bo namenila 458 milijonov evrov humanitarne pomoči za Bližnji vzhod
14.15 Pakistanski tanker prečkal Hormuško ožino z vključenim radarskim sistemom
11.29 Iran bi pod določenimi pogoji tankerjem dovolil skozi Hormuško ožino
10.02 EU bi k varnosti v Hormuški ožini lahko prispevala z misijo Aspides
9.47 Napad brezpilotnega letala v ZAE: izbruhnil požar, delovanje pristanišča prekinjeno
9.45 Iranska raketa zadela osrednji Izrael
9.02 Izrael sprožil kopenske napade na Libanon
7.41 Izrael izvedel zračne napade na Teheran: tarča letališče Mehrabad
7.16 Ministri EU za energetiko o posledicah vojne na Bližnjem vzhodu
6.58 ZAE prestregli nove napade Irana in začasno ustavili polete v Dubaju
6.55 Cena nafte po Trumpovi izjavi narasla
6.49 ZDA premeščajo marince z Okinave na Bližnji vzhod
6.38 Trump ostro nad evropske države: Pomagajte nam pri Iranu ali pa vas čaka slaba prihodnost
22.15 Telegraph: Iranski vrhovni voditelj je živ
Novemu iranskemu vrhovnemu voditelju Modžtabi Hameneju je življenje v ameriških in izraelskih zračnih napadih rešil sprehod po vrtu, poroča The Telegraph, ko se je tja odpravil le nekaj minut, preden so rakete zadele njegovo hišo.
V istem napadu, 28. februarja, so ubili njegovega očeta Alija Hameneija in druge člane vodstva Islamske republike, posnetek, ki ga je pridobil The Telegraph, pa razkriva, kot poročajo, kako se je novi voditelj izognil smrti.
Posnetek govora Mazaherja Hosseinija, vodje protokola v pisarni Alija Hameneija, ki je pricurljal v javnost, ponuja prvi podrobn vpogled v dogajanje v kompleksu vrhovnega voditelja med napadom. Hosseini je 12. marca v teheranskem okrožju Qolhak nagovoril visoke duhovnike in poveljnike Korpusa islamske revolucionarne garde (IRGC), časopis The Telegraph pa je pridobil posnetek njegovega govora in neodvisno potrdil njegovo pristnost.
Glede na posnetek je bil Modžtaba Hamenej tarča napada, vendar je odšel na vrt, tik preden so izraelske balistične rakete ob 9.32 po lokalnem času zadele njegovo rezidenco. V napadu je utrpel poškodbo noge, umrli pa so njegova žena, sin in svak. Tudi truplo Mohameda Širazija, vodje Hamenejevega vojaškega urada, je bilo "razstreljeno na koščke", identificirali pa so ga na podlagi "le nekaj kilogramov mesa". "Božja volja je bila, da je Modžtaba moral iti na dvorišče, da bi nekaj naredil, in se nato vrniti. Bil je zunaj in se je vzpenjal po stopnicah, ko je raketa zadela stavbo," je izjavil Hosseini in dodal, da je vrhovni voditelj utrpel le "manjšo poškodbo noge".
19.00 Kallas: EU svoje pomorske misije za zdaj ne bo razširila na Hormuško ožino
Zunanji ministri članic EU so se danes na zasedanju v Bruslju strinjali, da je treba okrepiti pomorsko misijo EU za zagotavljanje varne plovbe v Rdečem morju Aspides, medtem ko za razširitev operacije na Hormuško ožino "za zdaj ni apetita", je povedala visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas.
Kot je pojasnila, so se ministri na zasedanju strinjali, da je treba povečati število plovil, ki delujejo v okviru pomorske misije Aspides, ki jo je EU februarja 2024 vzpostavila v odziv na napade jemenskih hutijevcev. "V razpravi o razširitvi mandata, da bi pokrivala tudi Hormuško ožino (...), pa medtem med članicami ni bilo apetita za to. Nihče se ne želi aktivno vključiti v vojno," je poudarila in dodala, da to ni vojna Evrope.
Ponovno odprtje za transport energentov pomembne Hormuške ožine, ki je od začetka vojne na Bližnjem vzhodu konec februarja praktično zaprta, je bila ena osrednjih tem današnjega zasedanja zunanjih ministrov članic Unije. Zaradi močno oviranega transporta prek ožine so poskočile cene nafte, pa tudi utekočinjenega zemeljskega plina na svetovnih trgih.
17.52 Trump znova pozval države k pomoči pri zagotavljanju varne plovbe skozi Hormuško ožino
Ameriški predsednik Donald Trump je danes znova pozval države, naj pomagajo ZDA pri zagotavljanju varne plovbe skozi Hormuško ožino in to storijo z navdušenjem, ker jih ZDA ščitijo že 45 let. Pri tem je bil kritičen do držav, ki navdušenja za pomoč ne kažejo.
Trump je na novinarski konferenci v Washingtonu najprej nanizal, kaj vse so ameriško-izraelski napadi uničili v Iranu, in zatrdil, da so uničili praktično vse vojaške zmogljivosti.
Spomnil je, da nekatere države skozi Hormuško ožino dobivajo 90 odstotkov svoje nafte, in posebej omenil Kitajsko ter "številne evropske".
Dejal je, da so mu številne države povedale, da prihajajo na pomoč, pri čemer so bile nekatere nad tem navdušene, druge pa manj. Pri tem je dodal, da je zanj stopnja navdušenja pomembna. Državam, ki jih ZDA dolga leta ščitijo, je očital pomanjkanje navdušenja, vendar jim je povedal, da njihovo sodelovanje ne bo nevarno.
"Lažnim" medijem je naročil, naj ne pozabijo, kaj je povedal. Razložil je, da je že dolgo kritik ščitenja držav, ker ve, da te države ne bodo pomagale ZDA, ko jih bodo potrebovale.
Nato se je pohvalil še s potrojitvijo ameriškega črpanja nafte, zaradi česar ZDA nafte skozi Hormuško ožino ne potrebujejo, in odličnimi odnosi z Venezuelo, od koder ZDA jemljejo milijone sodov nafte.
Trump je v soboto državam članicam zveze Nato zagrozil, da za zavezništvo ne bo dobro, če ne pomaga ZDA pri varovanju plovbe skozi Hormuško ožino, skozi katero gre v običajnih razmerah 20 odstotkov svetovne nafte. Kot je danes povedal novinarjem, navdušenja nad tem za zdaj ni, ne glede na nepredvidljivo nihanje cen nafte zaradi vojne.
17.38 Aragči: Iran pripravljen peljati vojno tako daleč, kot je treba
Iranski zunanji minister Abas Aragči je danes dejal, da je Iran pokazal, da je pripravljen vojno z Izraelom in ZDA, ki je izbruhnila pred 17 dnevi, peljati tako daleč, kot je to treba. Iranska revolucionarna garda pa je zagrozila z napadi na ameriška podjetja v regiji in pozvala zaposlene k evakuaciji.
"Mislim, da so se do zdaj dobro naučili in razumeli, s kakšno državo imajo opravka. S takšno, ki se ne obotavlja pri branjenju in je pripravljena nadaljevati vojno, kamorkoli bo vodila, in jo peljati tako daleč, kot je treba," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Aragči.
Iranska revolucionarna garda je danes zagrozila z napadi na ameriška podjetja v regiji. Zaposlene v teh podjetjih je pozvala, naj nemudoma zapustijo območja, saj bodo kmalu tarča iranskih napadov.
Za zdaj ni jasno, na katera podjetja se opozorilo nanaša. Minuli teden je iranska tiskovna agencija Tasnim na Telegramu objavila seznam potencialnih ciljev, ki je vključeval tudi pisarne tehnoloških velikanov, kot so Amazon, Google, Microsoft in Nvidia, v zalivskih državah.
16.55 Zaveznice zavračajo vključevanje Nata v varovanje Hormuške ožine
Združeno kraljestvo z zavezniki pripravlja izvedljiv načrt za ponovno odprtje Hormuške ožine, s čimer bi ublažili gospodarske posledice vojne na Bližnjem vzhodu, je danes dejal britanski premier Keir Starmer. Poudaril je, da ta ne bo vključeval zveze Nato. Idejo o morebitni misiji zavezništva v ožini so danes med drugim zavrnili tudi v Berlinu.
"Sodelujemo z vsemi svojimi zavezniki, vključno z evropskimi partnerji, da bi oblikovali izvedljiv skupni načrt, ki bo čim prej ponovno vzpostavil prosto plovbo v regiji in ublažil gospodarske posledice," je dejal Starmer in poudaril, da to ne bo misija Nata.
"Naj bom jasen, to ne bo in nikoli ni bilo predvideno, da bi to bila, misija Nata," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zatrdil britanski premier. Dodal je, da se Združeno kraljestvo ne bo vpletlo v širšo vojno glede Irana.
Izjava sledi sobotnemu pozivu ameriškega predsednika Donalda Trumpa nekaterim državam, med njimi Združenemu kraljestvu, Franciji in Kitajski, naj v Hormuško ožino, nad katero ima Iran ključen vpliv in ki je od izbruha vojne proti njem praktično zaprta, napotijo svoje vojaške ladje in tako zagotovijo ponovno odprtje pomorske poti, ključne za svetovno trgovino z nafto.
Starmer se je po lastnih besedah o zadevi pogovarjal s Trumpom, ki je v nedeljskem pogovoru za časnik Financial Times zaveznice posvaril pred nesodelovanjem v operaciji, saj da bi bilo lahko to zelo slabo za prihodnost Nata.
Idejo o morebitni Natovi misiji v Hormuški ožini je danes zavrnil tudi nemški zunanji minister Johann Wadephul. Kot je dejal pred zasedanjem zunanjih ministrov EU v Bruslju, se sam zavzema za sankcije proti odgovornim za blokado ožine, kar da bi partnericam v Zalivu poslalo jasen signal podpore, navaja nemška tiskovna agencija DPA.
Da vojna proti Iranu nima nič opraviti z zavezništvom, je danes zatrdil tudi tiskovni predstavnik nemške vlade Stefan Kornelius. Po njegovih besedah je namreč zavezništvo namenjeno obrambi svojega ozemlja, obenem pa tudi nima mandata za napotitev svojih sil v regijo.
"To ni naša vojna. Mi je nismo začeli," pa je dejal nemški obrambni minister Boris Pistorius in zagotovil, da se Nemčija z vojsko v konflikt ne bo vključila. Zavzel se je za deeskalacijo napetosti in dodal, da je Berlin pripravljen podpreti diplomatska prizadevanja za zagotovitev varnega prehoda skozi Hormuško ožino.
Tudi španska obrambna ministrica Margarita Robles je zagotovila, da Madrid ne razmišlja o vojaškem sodelovanju, poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski pa je spomnil, da je predsednik države že "izključil sodelovanje poljskih oboroženih sil v tej operaciji".
Po poročanju AFP sta se od kakršnega koli vojaškega vpletanja distancirali tudi Grčija in Švedska.
"Te vojne nismo želeli. Od prvega dne smo pozivali k umiritvi razmer. Vendar menim, da moramo ostati odprti in preučiti, kako lahko prispevamo," pa je povedal danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen.
Litovski zunanji minister Kestutis Budrys je prepričan, da bi članice Nata morale preučiti prošnjo ZDA za pomoč. Podobno stališče je zavzel estonski zunanji minister Markus Tsahkna, ki je še dodal, da bi morale države sprva razumeti cilje in načrte ZDA v konfliktu.
Nizozemski premier Rob Jetten pa je za nizozemsko tiskovno agencijo ANP opozoril, da bi bilo v kratkem času zelo težko sprožiti uspešno misijo v Hormuški ožini, povzema AFP.
Po poročanju britanskega BBC so se na poziv Trumpa odzvale še Južna Koreja, Japonska in Avstralija. Južnokorejski predsedniški urad je v nedeljo sporočil, da bo Južna Koreja tesno komunicirala z ZDA glede te zadeve in "po skrbnem pregledu sprejela odločitev".
Japonski obrambni minister Shinjiro Koizumi pa je danes v parlamentu dejal, da glede na trenutne razmere v Iranu za zdaj ne razmišljajo o uvedbi operacije za zagotavljanje varnosti v ožini. Tudi avstralska ministrica za promet Catherine King je danes v pogovoru za televizijo ABC izključila možnost, da bi Avstralija v Hormuško ožino poslala vojaške ladje, povzema BBC.
15.50 Trump: Iran si želi dogovora, a še ni pripravljen na mir
Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da si Iran želi doseči dogovor, vendar nanj še ni pripravljen, poroča Anadolu.
"Želijo skleniti dogovor, vendar nanj po mojem mnenju niso pripravljeni," je za PBS News dejal Trump. Pred tem je povedal, da se strinja s pogovori z iranskimi uradniki, a je hkrati opozoril, da se bodo napadi nadaljevali, če Teheran ne bo izpolnil zahtev Washingtona.
14.30 EU bo namenila 458 milijonov evrov humanitarne pomoči za Bližnji vzhod
EU bo letos namenila 458 milijonov evrov humanitarne pomoči za Palestino, Libanon, Sirijo, Jordanijo in Egipt, so danes sporočili v Bruslju. Ob tem so dodali, da je po zaostritvi varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu EU prek mehanizma na področju civilne zaščite pomagala pri vrnitvi v domovino že več kot 11 tisoč evropskih državljanov.
"V času, ko se veliki donatorji umikajo iz regije in je mednarodno humanitarno pravo pod izjemnim pritiskom, EU še naprej zagotavlja življenjsko pomembno pomoč milijonom ljudi" je Evropska komisija zapisala v sporočilu za javnost.
"Zdaj smo največji donator, ki še vedno zagotavlja humanitarno pomoč v nekaterih od najhujših kriz na svetu, in pomaga ljudem, ki doživljajo najtemnejše trenutke svojega življenja," je dejala evropska komisarka za krizno upravljanje Hadja Lahbib.
Ob tem so iz Evropske komisije sporočili še, da je Center EU za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) od zaostritve varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu po napadu ZDA in Izraela na Iran pomagal pri skoraj 90 letih, s katerimi se je z Bližnjega vzhoda v domovino vrnilo že več kot 11 tisoč evropskih državljanov.
V nedeljo je iz Omana v Bukarešto poletelo peto evakuacijsko letalo, ki ga je najela in v celoti plačala Evropska komisija. Z letom, ki je bil organiziran po prošnji romunskih oblasti, se je v Evropo vrnilo 134 evropskih državljanov, ki so obtičali v Združenih arabskih emiratih (ZAE). EU je poravnala tudi do 75 odstotkov stroškov kopenskega prevoza potnikov iz ZAE v Omana, so še pojasnili.
14.15 Pakistanski tanker prečkal Hormuško ožino z vključenim radarskim sistemom
Pakistanski naftni tanker je preplul Hormuško ožino z vključenim samodejnim transponderskim sistemom oziroma radarskim odzivnikom in je po podatkih spletne strani za spremljanje pomorskega prometa Marine Traffic na poti v Pakistan. Gre za redko prečkanje ključne strateške ožine zaradi motenj v ladijskem prometu po začetku vojne v Iranu.
Tanker Aframax Karachi, ki prevaža surovo nafto iz Abu Dabija, je po navedbah spletne strani Marine Traffic postal prva neiranska tovorna ladja, ki je s prižganim signalom AIS prečkala Hormuško ožino. "To kaže na to, da bi lahko določene izbrane pošiljke tovora prejele dogovorjen varen prehod čez ožino," je na družbenem omrežju X zapisal Marine Traffic, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tanker je v nedeljo dosegel iranske vode, trenutno pa po navedbah Marine Traffica pluje v Omanskem zalivu, potem ko je uspešno prečkal Hormuško ožino. Marine Traffic je navedel še, da se je 237 metrov dolg tanker ugreznil za 11,5 metra, kar kaže na to, da je težak in verjetno natovorjen.
Po poročanju ameriškega medija Bloomberg, ki ga povzema pakistanski finančni časnik Business Recorder, je tanker s surovo nafto po prečkanju ožine na poti v Pakistan. Tanker Karachi, ki ga upravlja pakistanska nacionalna ladijska korporacija (PNSC), je nafto natovoril v Združenih arabskih emiratih, nazadnje je bil privezan v naftnem središču na otoku Das. Pakistanski tanker je ožino prečkal v nedeljo, ko je obšel iranski otok Larak in nato pot nadaljeval proti vzhodu blizu iranske obale. Ožino je zapustil v nedeljo zvečer, danes zjutraj so ga zaznali v vodah v bližini omanskega mesta Sohar v Omanskem zalivu.
Gre za redek primer uspešne plovbe skozi eno najpomembnejših svetovnih pomorskih poti od začetka vojne na Bližnjem vzhodu, ki se je 28. februarja začela z napadi ZDA in Izraela na Iran. Ta je zaradi vojne skoraj povsem ustavil pomorski promet skozi Hormuško ožino, skozi katero poteka približno petina svetovne trgovine s surovo nafto in utekočinjenim naftnim plinom.
Podjetje za pomorske podatke Lloyd's List Intelligence je od začetka vojne do petka zabeležilo 77 ladij, ki so plule skozi Hormuško ožino. Večinoma je šlo za plovila t. i. "flote v senci". V soboto sta sicer dva tankerja z utekočinjenim plinom pod indijsko zastavo varno prečkala ožino in nadaljevala pot proti Indiji.
Od 1. marca je po podatkih britanske organizacije za pomorsko trgovino (UKMTO) napad doživelo ali incidente prijavilo 20 komercialnih plovil v regiji, vključno z devetimi tankerji, navaja AFP.
11.29 Iran bi pod določenimi pogoji tankerjem dovolil skozi Hormuško ožino
Teheran je Hormuško ožino zaprl 1. marca.
Visoki iranski uradnik je po poročanju CNN povedal, da islamska republika razvija novo strategijo za nadzor nad spremljanjem pošiljk nafte skozi vitalno morsko pot, prek katere dnevno potuje 20 odstotkov svetovnih pošiljk nafte.
Posli z nafto se običajno sklepajo v ameriških dolarjih. Edina večja izjema je ruska nafta, ki je predmet mednarodnih sankcij in s katero se trguje v rubljih ali kitajskih juanih. Iran bi lahko omejenemu številu tankerjev dovolil prehod skozi ožino, če bi tovor plačali v kitajskih juanih.
Teheran je Hormuško ožino zaprl 1. marca, potem ko so Izrael in ZDA 28. februarja skupaj napadli Iran. Sovražnosti so se od takrat stopnjevale, cene nafte pa so poskočile na najvišje ravni od julija 2022.
Združeni narodi so opozorili, da bi lahko imele kakršnekoli omejitve ladijskega prometa skozi ožino resne humanitarne posledice. Namestnik generalnega sekretarja Združenih narodov za humanitarne zadeve Tom Fletcher je v petek izpostavil tveganja. "Ko ladje prenehajo pluti skozi to ožino, so posledice hitro tu. Hrano, zdravila, gnojila in drugo blago je težje prevažati in podražijo se," je dejal.
Kitajska vzdržuje prijateljske odnose z Iranom in je močno odvisna od oskrbe z energenti z Bližnjega vzhoda. Skozi Hormuško ožino druga največja država na svetu prejme približno 45 odstotkov potrebne nafte, zato je ta pot še posebej pomembna za njeno energetsko varnost.
10.02 EU bi k varnosti v Hormuški ožini lahko prispevala z misijo Aspides
V našem interesu je, da Hormuška ožina ostane odprta, zato razpravljamo tudi o ukrepih v zvezi s tem, je ob prihodu na današnje zasedanje zunanjih ministrov Unije povedala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. Kot eno od možnosti, ki jih obravnavajo, je navedla spremembo mandata pomorske misije EU Aspides v Rdečem morju.
"V našem interesu je, da Hormuška ožina ostane odprta, zato razpravljamo tudi o tem, kaj lahko glede tega storimo," je pred zasedanjem povedala Kallas.
Kot eno od možnosti je navedla spremembo mandata pomorske misije Aspides, ki jo je EU vzpostavila za zaščito trgovskih ladij v Rdečem morju pred napadi jemenskih hutijevcev. Po njenih besedah bi bil namreč to za povezavo najhitrejši način za krepitev varnosti v Hormuški ožini, na katero ima Iran ključen vpliv.
"Če si želimo varnosti v tej regiji, bi bilo dejansko najlažje uporabiti operacijo, ki jo imamo v regiji, in jo morda nekoliko spremeniti," je dejala, a dodala, da morajo najprej ugotoviti, ali so članice pripravljene omenjeno misijo uporabiti v ta namen.
Med možnostmi je omenila tudi oblikovanje "koalicije voljnih", vendar podrobnosti ni razkrila.
Kot je še povedala, bodo ministri sicer danes razpravljali tudi o Ukrajini. "Seveda je pomembno, da pozornost, namenjena Bližnjemu vzhodu, ne odvzame pozornosti Ukrajini," je poudarila in ukinitev nekaterih sankcij ZDA proti Rusiji na področju nafte, povezano z dogajanjem na Bližnjem vzhodu, označila za nevaren precedens.
V Bruslju se sicer danes sestajajo tudi ministri članic EU, pristojni za energetiko, ki bodo razpravljali o odzivu na naraščajoče cene energentov, povezane ravno z vojno na Bližnjem vzhodu in zaprtjem Hormuške ožine. Ta je namreč ključna zlasti za svetovno trgovino z nafto, pa tudi utekočinjenim zemeljskim plinom.
9.47 Napad brezpilotnega letala v ZAE: izbruhnil požar, delovanje pristanišča prekinjeno
V velikem naftnem terminalu v Združenih arabskih emiratih je zagorelo po napadu z brezpilotnim letalom. Lokalne oblasti se borijo s požarom v Fudžajri, kjer je največje pristanišče v državi, je sporočil medijski urad, ki upravlja s terminalom. V napadu ni bilo žrtev.
Več o napadu si lahko preberete tukaj:
9.45 Iranska raketa zadela osrednji Izrael
Vsaj ena iranska raketa je zadela osrednji Izrael. Časopis Haaretz je poročal o napadu v osrednjem Izraelu in navedel, da ni bilo takojšnjih poročil o poškodovanih. Časopis Times of Israel je s sklicevanjem na službe za nujne primere poročal o vsaj "dveh napadih" na istem območju in potrdil, da "trenutno ni poročil o poškodovanih". Izraelski vojaški radio je s sklicevanjem na vojaški vir poročal, da je iranska raketa padla na širšem območju Tel Aviva.
9.02 Izrael sprožil kopenske napade na Libanon
Izraelska vojska je danes sporočila, da je sprožila "omejene kopenske operacije" proti šiitskemu gibanju Hezbolah na jugu Libanona. Kot je pojasnila, so operacije namenjene odstranjevanju teroristične infrastrukture in zaščiti prebivalcev severnega Izraela, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
7.41 Izrael izvedel zračne napade na Teheran: tarča letališče Mehrabad
Gosti stebri črnega dima so se danes zjutraj dvigali nad Teheranom, iranski državni mediji pa so poročali o močnih eksplozijah v prestolnici. Posnetki, ki so se razširili po spletu, prikazujejo vsaj dva velika oblaka dima, enega v osrednjem delu mesta in drugega na zahodu iranske prestolnice.
Skoraj sočasno z novicami o eksplozijah je izraelska vojska potrdila, da je v ponedeljek zjutraj sprožila val napadov na infrastrukturne cilje v Teheranu.
Iranska revolucionarna garda je sporočila, da so bili tarče izraelskih lovskih letal objekti na letališču Mehrabad. Gre za najbolj prometno letalsko vozlišče v Iranu.
Izraelska vojska je danes poročala tudi o uničenju iranskega vladnega letala, ki naj bi ga uporabljal pokojni vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej, ki je bil ubit prvi dan ameriško-izraelskih napadov 28. februarja.
"S tem je iranski režim izgubil še eno strateško prednost," so izraelske obrambne sile (IDF) zapisale na družbenem omrežju X.
Letalo naj bi po poročanju AFP uporabljali za domače in mednarodne lete. Teheransko letališče Mehrabad, kjer je sedež iranske vladne flote, je bilo v zadnjih dneh večkrat bombardirano.
JUST IN: 🇮🇷 Major explosion reported at Mehrabad International Airport in Tehran following reported U.S.–Israeli airstrikes. Thick smoke and fires were seen rising from the airport area after the strike, according to eyewitness footage and local media reports.
— The War Journal (@Thewarjurnal_) March 16, 2026
Source: Reuters /… pic.twitter.com/RK9JyBPdt6
Tudi južna predmestja Bejruta je ponoči pretreslo več zračnih napadov, o več napadih pa so poročali tudi iz Libanona. Izrael je v okviru operacij, usmerjenih proti Hezbolahu, izdal opozorila pred evakuacijo za večji del južnega Libanona, dele prestolnice Bejrut in dolino Beka.
7.16 Ministri EU za energetiko o posledicah vojne na Bližnjem vzhodu
Ministri članic EU, pristojni za energetiko, bodo danes v Bruslju razpravljali o odzivu na naraščajoče cene energentov, povezane z vojno na Bližnjem vzhodu. Ta bo tudi osrednja tema zasedanja zunanjih ministrov Unije, ki se bodo danes prav tako sestali v belgijski prestolnici.
V ospredju zasedanja ministrov za energetiko, ki se ga bo iz Slovenije udeležila državna sekretarka na pristojnem ministrstvu Tina Seršen, bo odziv Unije na pretrese na energetskih trgih, ki jih je povzročila vojna med ZDA, Izraelom in Iranom. Zaradi zaprtja Hormuške ožine, ki je ključnega pomena za transport energentov, so močno narasle cene nafte, pa tudi utekočinjenega zemeljskega plina.
Ministri bodo razpravljali o mogočih kratkoročnih ukrepih v odziv na trenutno energetsko krizo in o dolgoročni strategiji, da bo EU bolje pripravljena na krize v prihodnje.
Med mogočimi ukrepi, ki jih bodo po energetskih ministrih v četrtek obravnavali še voditelji članic, v Evropski komisiji omenjajo znižanje dajatev na energijo, omejevanje cene plina in krepitev energetskih omrežij.
Vojna na Bližnjem vzhodu bo po pričakovanjih tudi osrednja tema današnjega zasedanja zunanjih ministrov Unije, ki se ga bo udeležila ministrica Tanja Fajon. Med drugim bodo razpravljali o zagotavljanju varne plovbe prek Hormuške ožine, podpori zalivskim državam, ki so tarča iranskih napadov, prizadevanjih za umiritev napetosti v regiji in razmerah v Libanonu.
O posledicah bližnjevzhodnega konflikta bodo ministri prav tako govorili v okviru razprave o nadaljnji podpori Ukrajini v boju z rusko agresijo, ki bo vključevala še 90 milijard evrov vredno posojilo Kijevu in predlog 20. svežnja sankcij proti Moskvi.
6.58 ZAE prestregli nove napade Irana in začasno ustavili lete v Dubaju
Ministrstvo za obrambo Združenih arabskih emiratov je sporočilo, da so danes zjutraj prestregli nove napade z raketami in brezpilotnimi letali. Zaradi napada so bili poleti na glavnem letališču v Dubaju za več ur prekinjeni.
V objavi na družbenem omrežju X je ministrstvo navedlo: "Zračna obramba ZAE je prestregla raketne napade in brezpilotna letala, ki so prišla iz Irana.
Poleti na glavnem letališču v Dubaju so bili za več ur prekinjeni. Prekinitev je bila posledica tega, ko je brezpilotni letalnik zadel bližnji rezervoar za gorivo in zanetil požar.
6.55 Cena nafte po Trumpovi izjavi narasla
Cene nafte so se potem, ko so ZDA napadle ključni iranski naftni objekt na otoku Hargo, zvišale. Nov val nasilja na Bližnjem vzhodu je še dodatno pretresel svetovne energetske trge. Cena sodčka nafte Brent, ki služi kot mednarodna referenčna vrednost, se je v ponedeljek zvišala za 1,8 odstotka na 104,98 dolarja, piše The Guardian.
Ameriški predsednik je v soboto dejal, da so ameriški napadi popolnoma uničili večino otoka Harg. Za NBC News je povedal, da bo vojska morda napadla to območje "še nekajkrat, samo za zabavo".
Harg, osem kilometrov dolg koralni otok v Perzijskem zalivu, oddaljen 43 kilometrov od celine, je ključno iransko središče za rafiniranje nafte, prek katerega poteka 90 odstotkov izvoza nafte v državi.
Trump je na družbenih omrežjih zatrdil, da se je iz obzirnosti izognil napadom na naftno in energetsko infrastrukturo na otoku in da so bili prizadeti le vojaški cilji.
Iran je Hormuško ožino zaprl po napadu ZDA in Izraela, kar je sprožilo strah pred ponovnim cenovnim šokom za svetovno gospodarstvo.
6.49 ZDA premeščajo mornariško pehoto z Okinave na Bližnji vzhod
Združene države so začele premeščati več kot dva tisoč pripadnikov mornariške pehote z japonskega otoka Okinava na Bližnji vzhod, piše The Guardian.
Marinci, ki pripadajo 31. ekspedicijski enoti marincev, so na krovu amfibijske jurišne ladje Tripoli, katere matično pristanišče je Sasebo na jugozahodu Japonske. Več kot polovica od skupno 50 tisoč ameriških vojakov, ki so prisotni na Japonskem, je nameščenih na Okinavi.
Tripoli, ki je opremljen tudi z lovskimi letali F-35, naj bi do cilja na Bližnjem vzhodu pristal v roku enega do dveh tednov.
Premik ameriških vojaških virov iz severovzhodne Azije je na Japonskem in v Južni Koreji vzbudil zaskrbljenost glede zavezanosti Washingtona njuni varnosti. Ta zaskrbljenost izhaja iz povečanih pomorskih dejavnosti Kitajske v Vzhodno- in Južnokitajskem morju ter razvoja balističnih raket in jedrskega orožja Severne Koreje.
Sredi teh napetosti je Severna Koreja prejšnji konec tedna izstrelila ducat balističnih raket v znak protesta proti začetku skupnih vojaških vaj med Združenimi državami in Južno Korejo.
6.38 Trump ostro nad evropske države: Pomagajte nam pri Iranu ali pa vas čaka slaba prihodnost
Ameriški predsednik Donald Trump je Natu namenil ostro opozorilo, češ da zavezništvo čaka zelo slaba prihodnost, če ne bo pomagalo odpraviti blokade Hormuške ožine. V intervjuju, objavljenem v nedeljo, je neposredno pozval evropske države, naj se pridružijo njegovim vojaškim prizadevanjem v Iranu, in napovedal, da bo morda preložil vrh s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom, dokler ne bo prejel pomoči iz Pekinga, poroča Financial Times.
"Primerno je le, da tisti, ki imajo koristi od ožine, pomagajo zagotoviti, da se tam ne zgodi nič slabega," je dejal Trump in poudaril, da sta Evropa in Kitajska za razliko od ZDA močno odvisni od nafte iz Perzijskega zaliva. "Če ne bo odziva ali če bo negativen, mislim, da bo to zelo slabo za prihodnost Nata," je dodal.
Trumpove izjave iz osemminutnega telefonskega klica so prišle dan po tem, ko je pozval Kitajsko, Francijo, Japonsko, Južno Korejo in Združeno kraljestvo, naj se pridružijo skupnemu prizadevanju za odprtje ključne ladijske poti, skozi katero gre petina svetovne nafte.
Iran je ožino zaprl po napadu ZDA in Izraela, kar je sprožilo strah pred ponovnim cenovnim šokom za svetovno gospodarstvo. Poskusi ZDA, da bi prebile blokado, so bili večinoma neuspešni, mednarodne cene nafte pa so v nedeljo zvečer dosegle 106 dolarjev za sod, kar je približno 45 odstotkov več kot pred vojno.
Kljub opozorilu Trump ni prepričan, da bodo zavezniki upoštevali njegove prošnje. "Imamo nekaj, kar se imenuje Nato. Bili smo zelo prijazni. Ni nam bilo treba reči, da pomagamo Ukrajini, ki je na tisoče kilometrov od nas. Ampak pomagali smo jim. Zdaj bomo videli, ali bodo oni pomagali nam. Ker že dolgo govorim, da bomo mi tam zanje, oni pa ne bodo tam za nas. In nisem prepričan, da bodo," je še dejal.
Japonska in Avstralija sta medtem že sporočili, da ne bosta sodelovali v misiji v Hormuški ožini, katere cilj je zagotoviti prehod trgovskih ladij skozi strateško pomembno prelivno pot. Enako tudi Francija.
Britanska vlada pa razmišlja o pošiljanju brezpilotnih letalnikov v Hormuško ožino. Cilj je poslati brezpilotne letalnike za odstranjevanje min s te ključne plovne poti, da bi zagotovili nadaljnji izvoz nafte. Uradniki menijo, da bi pošiljanje ladij, ki jih je ameriški predsednik zahteval prejšnji konec tedna, lahko poslabšalo razmere.
