Kuvajtski mediji trdijo, da je novi iranski vodja v bolnišnici v Moskvi

20.30 Trump trdi, da je novi iranski voditelj morda mrtev

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bi bil lahko novi iranski vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej že mrtev, čeprav je sam priznal, da gre za nepotrjeno govorico. Dodatno negotovost zdaj krepijo še poročila nekaterih medijev, da naj bi ga v tajnosti prepeljali v Moskvo.

Več preberite v spodnjem članku:

Novice Trump trdi, da je novi iranski voditelj morda mrtev

20.05 Netanjahu se je odzval na govorice, da je mrtev

Po objavi govoric iz Irana, da je izraelski premier Benjamin Netanjahu mrtev, se je ta odzval z objavo posnetka iz kavarne. "Umiram za kavo. Umiram za svoje ljudi. Kako se obnašajo? Fantastično. Želite prešteti, koliko prstov imam?" je dejal premier, nakar je začel šteti prste na svoji roki.

Več preberite v spodnjem članku:

Novice Netanjahu se je odzval na govorice, da je mrtev #video

19.20 V raketnem napadu na letališče v Bagdadu več ranjenih

Iraške oblasti so danes sporočile, da je bilo v današnjem raketnem napadu na mednarodno letališče v Bagdadu, kjer je v obsežnem vojaškem kompleksu tudi ameriški diplomatski center, ranjenih pet ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rakete so ciljale mednarodno letališče v Bagdadu in njegovo okolico, pri čemer je bilo ranjenih pet ljudi, so sporočile iraške varnostne službe. Kot so dodali, so izstrelki pristali na območju civilnega letališča, pa tudi v bližini iraške vojaške letalske baze in strogo varovanega zapora.

18.55 Iran napadel Tel Aviv

Iran je proti Tel Avivu danes izstrelil balistično raketo, ki so jo prestregli v osrednjem Izraelu. Fotografije, ki so jih objavile mednarodne agencije, prikazujejo poškodovane avtomobile in stavbe v izraelskem mestu Bnei Brak, kjer so padli delci prestrežene rakete.

18.05 Kuvajtski mediji: Novi vodja Irana je v Moskvi

Novega iranskega voditelja Modžtabo Hameneja so v strogi tajnosti prepeljali v Moskvo, danes poročajo kuvajtski mediji. Visoki vir blizu Hameneja je za portal Al-Jarida povedal, da so ga v Moskvo pripeljali z ruskim vojaškim letalom in da je bil takoj po prihodu uspešno operiran, trenutno pa se zdravi v zasebni bolnišnici znotraj ene od predsedniških palač.

Po navedbah vira so Hamenejeve poškodbe, ki jih je utrpel v ameriško-izraelskem bombardiranju 28. februarja, zahtevale zdravljenje v vrhunski bolnišnici s stalnim zdravniškim nadzorom. Takšnih pogojev mu v Iranu zaradi nenehnih zračnih napadov niso mogli zagotoviti, zlasti potem, ko je Izrael napovedal, da bo novi voditelj njihova tarča.

Potem ko je ameriški obrambni minister Pete Hegseth v petek dejal, da je bil Hamenej ranjen in je zelo verjetno hudo poškodovan, je iranski zunanji minister Abas Aragči v soboto sicer zatrdil, da novi iranski vrhovni vodja nima nobenih težav in da opravlja svoje dolžnosti.

Novi iranski voditelj Mojtaba Hamenej Foto: Guliverimage

17.35 Iran ne vidi razloga za pogajanja o premirju z ZDA

Iran "ne vidi razloga za pogajanja" z ZDA, je danes dejal iranski zunanji minister Abas Aragči, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump v soboto izjavil, da želi Teheran doseči dogovor o koncu vojne. Kot je Aragči dejal po poročanju BBC, Teheran nikoli ni zahteval premirja in ni zahteval niti pogajanj.

"Ne vidimo razloga za pogajanja z Američani, ker smo bili sredi pogovorov z njimi, ko so se odločili, da nas napadejo, in to se je zgodilo že drugič," je poudaril Aragči v intervjuju za ameriško televizijo CBS, povzema francoska tiskovna agencija AFP. "To je vojna, ki sta si jo izbrala predsednik Trump in ZDA, in nadaljevali bomo s samoobrambo," je dejal.

Ameriški predsednik Trump je v soboto dejal, da želi Teheran skleniti premirje, vendar pa sam trenutno še ni pripravljen na dogovor o koncu vojne. Zatrdil je, da pogoji za sklenitev premirja še niso izpolnjeni.

16.35 Španija začasno umika svoje vojake iz Iraka

Španija je sklenila, da zaradi poslabšanja varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu začasno umika svoje vojake iz Iraka, je danes sporočilo špansko ministrstvo za obrambo. Informacij o tem, kam so jih premestili, niso navedli, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Zaradi trenutnega poslabšanja varnostnih razmer in nezmožnosti nadaljnjega izpolnjevanja dodeljenih misij se je Španija odločila za začasno premestitev skupine za specialne operacije," je ministrstvo sporočilo v izjavi. Drugih informacij niso razkrili. Premestitev je bila izvedena "v tesnem sodelovanju in usklajevanju z iraškimi oblastmi", je sporočilo ministrstvo, ki vztraja, da "zavezanost Španije mednarodni koaliciji in stabilnosti Iraka ostaja nespremenjena, vendar takšno odločitev zahtevata nestanovitnost in krhkost razmer v regiji". Španija ima v Iraku približno 300 vojakov, poroča AFP. 

Pred tem je tudi Italija v četrtek sporočila, da začasno umika vse osebje iz vojaške baze v Erbilu v iraškem Kurdistanu, ki je bila tarča napada z dronom.

16.20 Iran napadel italijansko oporišče v Kuvajtu

Danes zjutraj je bil izveden napad z dronom na oporišče Ali Al Salem v Kuvajtu, kjer so nastanjeni pripadniki ameriške in italijanske vojske. Dron je zadel skladišče in uničil brezpilotno letalo italijanskih zračnih sil. Generalštab italijanske obrambe je sporočil, da v napadu ni bil poškodovan nihče in da je osebje na varnem.

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je za televizijo Rete4 dejal, da napad za njihove vojake ne predstavlja nobenega tveganja ali težav. "Kuvajt je iranska vojaška tarča zaradi prisotnosti ameriških oporišč. Ne bomo se pustili ustrahovati, držali se bomo svojih mednarodnih obveznosti," je dodal.

Sky News je medtem poročal, da je bil v napadu sestreljen dron, ki je predstavljal "nepogrešljivo sredstvo za izvajanje operativnih dejavnosti".

15.30 Izraelski minister: Vojno bomo nadaljevali, dokler ne dosežemo svojih ciljev

Izraelski zunanji minister Gideon Saar Foto: Guliverimage Izraelski zunanji minister Gideon Saar je dejal, da bosta Izrael in ZDA vojno nadaljevala, dokler ne dosežeta svojih ciljev. "Dolgoročno želimo odpraviti eksistencialne grožnje, ki prihajajo iz Irana. Nočemo vsako leto vstopiti v novo vojno," je dejal Saar.

Njegove izjave prihajajo po poročanju izraelskih medijev, da je del iranske rakete zadel stanovanjsko stavbo, ki jo uporablja ameriški konzul v Izraelu.

14.55 Papež pozval k miru na Bližnjem vzhodu

Papež Leon XIV. je danes znova pozval k prekinitvi ognja in miru na Bližnjem vzhodu. V molitvi pred več deset tisoč ljudmi na Trgu svetega Petra v Vatikanu je "tiste, ki so odgovorni za konflikt", pozval, naj se vrnejo na pot dialoga, saj nasilje ne bo pripeljalo do pravičnosti, stabilnosti in miru, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ljudje na Bližnjem vzhodu že dva tedna trpijo zaradi "grozljivega nasilja vojne," je dejal papež. Opozoril je, da je bilo na Bližnjem vzhodu v nasilju ubitih "na tisoče nedolžnih ljudi" in da so mnogi drugi prisiljeni zapustiti svoje domove. "Ponovno izražam svojo solidarnost v molitvi z vsemi, ki so v napadih na šole, bolnišnice in stanovanjska območja izgubili ljubljene," je dejal.

Papež, ki prihaja iz ZDA, je še posebej opozoril na stisko ljudi v Libanonu. To državo je obiskal lani na svojem prvem potovanju v tujino.

12.26 Iran opozoril države pred koraki, ki bi lahko vodili k zaostritvi konflikta

Po pozivu ameriškega predsednika Donalda Trumpa državam k napotitvi svojih vojaških ladij v Hormuško ožino je Teheran danes opozoril pred koraki, ki bi lahko vodili k zaostritvi konflikta. V odzivih na Trumpov poziv so države previdne.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v današnjem telefonskem pogovoru z vodjo francoske diplomacije Jean-Noelom Barrotom pozval države, naj se "vzdržijo kakršnih koli dejanj, ki bi lahko vodila do stopnjevanja in širjenja konflikta", je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sporočilo iransko zunanje ministrstvo.

Britanski minister za energijo Ed Miliband je danes za BBC povedal, da je trenutno najbolj nujno umiriti razmere na Bližnjem vzhodu.

"Kot smo že povedali, trenutno z našimi zavezniki in partnerji razpravljamo o vrsti možnosti za zagotovitev varnosti ladijskega prometa v regiji," pa je v soboto zvečer po poročanju AFP dejal tiskovni predstavnik britanskega ministrstva za obrambo.

Višji japonski politični svetovalec Takayuki Kobayashi meni, da je prag za to, da bi se Tokio odločil poslati svoje ladje v Hormuško ožino, "izjemno visok". "Pravno gledano te možnosti ne izključujemo, vendar glede na trenutne razmere menim, da je treba to obravnavati zelo previdno," je dejal v razpravi na javni televiziji.

Tudi Južna Koreja je predvidna. "Pozorno spremljamo izjave predsednika Trumpa na družbenih omrežjih in bomo zadevo skrbno preučili v tesnem sodelovanju z ZDA," je za AFP povedal neimenovani predstavnik južnokorejskega predsednika. Dodal je, da Seul "celovito preučuje različne ukrepe (...) za zagotovitev varnosti energetskih transportnih poti".

Ameriški predsednik Trump je v soboto pozval Kitajsko, Francijo, Japonsko, Južno Korejo in Veliko Britanijo, naj v Hormuško ožino napotijo svoje vojaške ladje, da je Iran ne bo več ogrožal in bo varna za plovbo. Dodal je, da bo vojaške ladje v ožino poslalo še več drugih držav, ki jih je prizadelo iransko zaprtje. Do takrat pa bodo ZDA, kot je zapisal Trump, še naprej bombardirale obalo in iranska plovila.

Da v mednarodni vojaški operaciji za zaščito plovbe skozi Hormuško ožino ne bo sodelovala Nemčija, je danes v pogovoru za javno televizijo ARD medtem po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal zunanji minister gospodarsko najmočnejše evropske države Johann Wadephul. "Ali bomo kmalu postali aktiven člen v tem konfliktu? Ne," je dejal vodja nemške diplomacije in dodal, da je stališče Berlina glede tega zelo jasno.

Pričakuje pa Nemčija, da jo bosta ZDA in Izrael obveščala o napredku pri uničenju iranskih jedrskih zmogljivosti in zmogljivosti balističnih raket, kar naj bi bil cilj napadov na islamsko državo. Ko bo ta cilj dosežen, je Nemčija po Wadephulovih besedah pripravljena sodelovati v pogajanjih, v katerih vidi edini dolgoročni način za zagotovitev varnega prehoda skozi Hormuško ožino.

Zaradi iranskih groženj in napadov, ki jih je sprožil napad ZDA in Izraela na Iran 28. februarja, je promet skozi strateško pomembno ožino, skozi katero gre petina svetovne nafte, skorajda prekinjen.

11.45 V izraelskih napadih v Libanonu štiri smrtne žrtve

Izrael se vzporedno z zračno ofenzivo proti Iranu, ki jo je z ZDA začel pred več kot dvema tednoma, spopada s proiranskim šiitskim gibanjem v Libanonu. Najnovejše napade na cilje v Libanonu je izraelska vojska sprožila 2. marca, potem ko je Hezbolah z napadi na Izrael odgovoril na smrt iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, ki je bil ubit v izraelsko-ameriških napadih na Iran.

Libanonska državna tiskovna agencija NNA je danes poročala, da je izraelska vojska zadela "stanovanje v stanovanjski stavbi" na severu obalnega mesta Sidon ter pri tem ubila eno osebo in sprožila požar. V vasi Al Katrani jugovzhodno od Sidona so bile v nočnem izraelskem napadu ubite tri osebe, je sporočilo libanonsko ministrstvo za zdravje.

Izraelska vojska je v današnjem sporočilu zapisala, da je napadla "več Hezbolahovih izstrelišč" v Al Katraniju, kjer naj bi se oborožena skupina pripravljala na izstrelitev raket. Sporočila je tudi, da je uničila "poveljniške centre" Hezbolahove elitne enote Radvan v Bejrutu.

Hezbolah je medtem sporočil, da napada več položajev izraelske vojske v vaseh v bližini meje.

Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje je v izraelskih zračnih napadih v Libanonu od 2. marca umrlo 826 ljudi.

Libanonski predsednik Joseph Aoun je predlagal pogajanja z Izraelom, a še ni prejel odgovora. Libanonski uradnik je za AFP v soboto povedal, da država sestavlja delegacijo za ta pogajanja, a zaenkrat še ni znan program, časovnica ali lokacija teh pogovorov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ponudil, da bi pogajanja gostil Pariz. Po njegovih besedah je treba storiti vse, da Libanon ne zaide v kaos.

11.36 Švica zavrnila prelet dveh ameriških vojaških letal

Švica je zavrnila dve ameriški prošnji za prelet vojaških letal v operacijah, povezanih z vojno proti Iranu, je v soboto sporočila zvezna vlada, ki se je pri tem sklicevala na nevtralnost države po mednarodnem pravu, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Skupaj sta bili zavrnjeni dve prošnji, povezani z vojno v Iranu, odobreni pa so bili vzdrževalni let in dve prošnji za transportna letala," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila vlada v Bernu.

Švicarske oblasti so se pri tem sklicevale na zakone o nevtralnosti države, ki prepovedujejo prelete strani, vpletenih v konflikt, v vojaške namene.

Dovoljeni ostajajo leti za humanitarne ali medicinske namene, vključno s prevozom ranjenih, in leti, ki niso povezani s konfliktom, je še sporočila švicarska vlada.

Ameriški predsednik Donald Trump je na začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran ostro kritiziral Veliko Britanijo, ker je oklevala z uporabo svojih oporišč ameriškim silam, kasneje pa je Španiji zagrozil s trgovinskimi ukrepi, ker je to zavrnila.

Švica je pred dnevi sporočila, da je zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in vse večjih varnostnih tveganj začasno zaprla svoje veleposlaništvo v Teheranu, da pa bo še naprej omogočala komunikacijo med Iranom in ZDA. Državi nimata diplomatskih odnosov, pri ohranjanju osnovnih diplomatskih stikov med njima pa ima nevtralna Švica že desetletja ključno vlogo.

11.25 Izrael začel nove obsežne napade na zahodu Irana

Izraelska vojska je danes sporočila, da je sprožila nove obsežne napade na zahodu Irana. Ob tem je poročala o več raketnih napadih iz Irana. Po navedbah tiskovnega predstavnika pričakuje še najmanj tri tedne vojne. Iranska revolucionarna garda je medtem danes izrecno zagrozila izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju s smrtjo.

"Pred kratkim smo začeli obsežen val napadov na infrastrukturo iranskega terorističnega režima na zahodu Irana," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočila izraelska vojska. Ob tem je navedla, da je bil sever Izraela minulo noč in danes zjutraj znova tarča napadov iz Irana in Libanona. Po poročanju izraelskega portala Ynet je bilo proti severu Izraela izstreljenih deset raket. Nekatere je prestregel izraelski obrambni sistem, ostale naj bi padle na prostem.

Od 28. februarja, ko so ZDA in Izrael napadli Iran, je izraelska vojska že poročala o uničenju več raketnih izstreljevalnikov in druge vojaške infrastrukture v zahodnem Iranu. Teheran odgovarja na ameriško-izraelsko ofenzivo z napadi na Izrael in zalivske države.

Tiskovni predstavnik izraelske vojske Effie Defrin je danes povedal, da izraelska vojska načrtuje napade na iranske cilje še najmanj tri tedne. "Pripravljeni smo – v dogovoru z našimi ameriškimi zavezniki – z načrti vsaj do judovskega praznika pasha, ki se začne čez kake tri tedne," je dejal. Dodal je, da jim ostaja še "na tisoče ciljev" v Iranu.

Izraelska vlada je medtem odobrila 827 milijonov dolarjev izrednih proračunskih sredstev za vojaške nakupe, so danes po navedbah francoske tiskovne agencije AFP poročali izraelski mediji. Iranska revolucionarna garda je zagrozila izraelskemu premierju Netanjahuju s smrtjo. "Če je ta kriminalec, ki ubija otroke, živ, ga bomo še naprej z vso silo zasledovali in ubili," je zapisala v izjavi, ki sta jo objavili iranski tiskovni agenciji Fars in IRNA. Iranska vojska pa je sporočila, da je z droni napadla policijsko enoto in satelitski komunikacijski center v Izraelu.

10.59 Zelenski: Ukrajina ne želi izgubiti podpore ZDA zaradi vojne z Iranom

Ukrajina zaradi ameriške vojne z Iranom ne želi izgubiti podpore ZDA v vojni z Rusijo, je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "Nočemo izgubiti Američanov", ki so "trenutno nedvomno bolj osredotočeni na Bližnji vzhod", je dejal v danes objavljenem pogovoru s skupino novinarjev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Več si lahko preberete v spodnjem članku: 

Novice Zelenski: Ukrajina ne želi izgubiti podpore ZDA zaradi vojne z Iranom

10.33 Iranski zunanji minister: Vrhovni voditelj je v redu in ima situacijo pod nadzorom

Iranski zunanji minister Abas Aragči je sporočil, da je vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej "v dobrem zdravstvenem stanju" in da "popolnoma obvladuje situacijo".

Aragči je dodal, da Iran pozdravlja vsako "regionalno pobudo, ki vodi do pravičnega konca vojne", vendar je poudaril, da "trenutno ni na mizi nobene konkretne pobude za konec vojne".

Glede Hormuške ožine je Aragači dejal, da je prehod "odprt za vse razen za ameriške ladje in ladje njihovih zaveznikov".

10.21 Irak: Napadi ogrožajo varnost zapora, v katerem so pridržani pripadniki IS

Irak je danes opozoril, da napadi z droni v bližini letališča v Bagdadu ogrožajo varnost bližnjega zapora, v katerem se nahajajo domnevni člani teroristične skupine Islamska država (IS). ZDA so februarja ravno zaključile premestitev 5700 priprtih zaradi suma sodelovanja z Islamsko državo iz Sirije v bagdadski zapor al Karh, ki je bil nekoč znan kot Camp Cropper, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Tiskovni predstavnik iraškega ministrstva za pravosodje Ahmed Laibi je povedal, da so območja okoli mednarodnega letališča v Bagdadu in tamkajšnjega zapora v zadnjih dneh tarča ponavljajočih se napadov. To po njegovih besedah "sproža pomisleke glede varnosti zapora, v katerem so nastanjene osebe z visokim tveganjem".

Najmočnejši napadi so bili v soboto, ko so bili zadeti cilji "zelo blizu zapora".

Od začetka vojne na Bližnjem vzhodu, ki jo je sprožil napad ZDA in Izraela na Iran 28. februarja, oborožene skupine s podporo Teherana vsakodnevno prevzemajo odgovornost za napade z droni in raketami na ameriške baze v Iraku.

Na bagdadskem letališču se nahaja ameriški diplomatski objekt, do nedavnega pa so bili tam tudi vojaki mednarodne koalicije pod vodstvom ZDA, ki se je borila proti džihadistom.

Islamska država je leta 2014 pustošila po Siriji in Iraku ter pri tem zagrešila množične poboje in silila ženske in dekleta v spolno suženjstvo. Ob podpori sil pod vodstvom ZDA je Irak leta 2017 razglasil poraz Islamske države, dve leti kasneje pa je bila ta premagana tudi v Siriji s strani kurdskih sirskih sil.

9.16 Ameriški bombniki vzleteli iz Velike Britanije

Ameriške sile še naprej letijo na vojno območje z letališča RAF Fairford v Gloucestershiru v Veliki Britaniji. 

Britanska vlada je dovoljenje za uporabo letališča ameriškim silam odobrila pod pogojem, da bodo misije "obrambne" v ciljnem napadu na iranske raketne lokacije.

A U.S. Air Force B-52 Stratofortress takes off for a night mission during Operation Epic Fury. Strikes from U.S. forces continue to be unpredictable, dynamic, and decisive. pic.twitter.com/LU9zogVy7C

— U.S. Central Command (@CENTCOM) March 15, 2026

9.14 Iranska vojska grozi z umorom Netanjahuja

Iranska vojska je zagrozila z umorom izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, poročajo iranski državni mediji.

Tiskovna agencija Mehr je poročala, da je Iranska revolucionarna garda (IRGC) sporočila, da ga bo še naprej preganjala. 

8.22 V Iranu zaradi domnevnih povezav z Izraelom pridržali 20 ljudi

Iranske oblasti so danes na severozahodu države aretirale najmanj 20 ljudi, ki naj bi sodelovali z Izraelom, poročanje iranske tiskovne agencije Fars povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Oblasti v Iranu so v zadnjih dneh izvedle obsežne racije v državi, v katerih so pridržale več sto ljudi, osumljenih sodelovanja z Izraelom in ZDA, so poročali iranski mediji.

Iran redno objavlja informacije o aretacijah posameznikov, ki jih označuje za ameriške in izraelske vohune. Vlada v Teheranu že od začetka vojne poziva prebivalstvo, naj bo pozorno in poroča o vsakem sumljivem vedenju, zlasti posameznikov, ki snemajo fotografije ali videoposnetke, ki bi lahko ogrozili nacionalno varnost, poroča AFP.

8.03 Iran z novimi napadi na Izrael in zalivske države

Iran je davi izstrelil nov val raket proti Izraelu, poročanje iranske državne televizije povzema francoska tiskovna agencija AFP. Izraelska vojska je sporočila, da obrambni sistemi za prestrezanje delujejo, prebivalcem prizadetih območij pa so na mobilne telefone poslali opozorila s pozivi, naj se zatečejo v zaklonišča in tam ostanejo do nadaljnjega, poroča BBC.

Raketne napade, ki so v zadnjih urah zadeli različne dele Izraela, sta po poročanju izraelskih medijev sprožila tako Iran kot proiransko šiitsko gibanje Hezbolah v Libanonu. Zaenkrat ni poročil o morebitnih smrtnih žrtvah, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

O novih iranskih napadih z raketami in brezpilotnimi letali poročajo tudi iz več zalivskih držav, med njimi iz Savdske Arabije, Kuvajta, Združenih arabskih emiratov in Katarja.

ZDA so medtem svojemu diplomatskemu osebju v Omanu naročile, naj zaradi varnostnih tveganj zapustijo državo. Oman je zaradi vloge mediatorja v ameriških pogajanjih o iranskem jedrskem programu sprva veljal za relativno varno državo tudi po izbruhu konflikta v Iranu, vendar pa je tudi sam postal tarča iranskih dronov. V minulem tednu sta bili v regiji Sohar ubiti dve osebi.

Združeni arabski emirati (ZAE) so ponoči sporočili, da se njihovi sistemi zračne obrambe odzivajo na napade raket in brezpilotnih letal iz Irana. Pred tem je v soboto v pristanišču Fudžaira na vzhodni obali ZAE, kjer se nahaja izvozni terminal za nafto, po napadu iranskih brezpilotnih letalnikov izbruhnil požar.

Savdsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ponoči na območju regije Al Hardž sestrelili šest iranskih balističnih raket. Pred tem so v soboto prestregli tudi več brezpilotnih letalnikov, predvsem na vzhodu države. V Al Hardžu se nahaja letalska baza, ki jo uporablja tudi ameriška vojska in je bila od začetka vojne večkrat tarča iranskih napadov.

Kuvajtski organ za civilno letalstvo je sporočil, da je bilo mednarodno letališče ponoči tarča več napadov z brezpilotnimi letali, pri čemer je bil poškodovan radarski sistem. Dve brezpilotni letali sta ciljali letalsko bazo v Kuvajtu, v kateri je ameriško vojaško osebje, je sporočilo obrambno ministrstvo.

Eksplozije so davi odjeknile tudi nad prestolnico Bahrajna, Manamo. Bahrajn je sporočil, da je od začetka iranskih napadov, v katerih sta umrli dve osebi, prestregel 125 raket in 203 brezpilotne letalnike, poroča AFP.

V raketnem napadu na tovarno v mestu Isfahan na zahodu Irana je bilo v soboto zvečer ubitih najmanj 15 ljudi, je poročala tiskovna agencija Reuters, ki se sklicuje na poročila lokalnih medijev. V času napada so bili v tovarni, ki proizvaja radiatorje in hladilnike, delavci, je poročala iranska uradna tiskovna agencija Fars.

7.21 Trump še ni pripravljen na dogovor z Iranom o koncu vojne

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto dejal, da trenutno še ni pripravljen na dogovor o koncu vojne z Iranom, čeprav si Teheran želi skleniti premirje, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Iran si želi dogovora, jaz pa ga ne želim skleniti, ker pogoji še niso dovolj dobri," je Trump dejal v pogovoru za NBC News. Na vprašanje, kateri pogoji bi morali biti izpolnjeni, je odgovoril, da tega ne želi povedati.

Trump je sicer potrdil, da bi moral Iran za kakršen koli dogovor opustiti vse jedrske ambicije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Izrazil je tudi dvom, da je novi iranski vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej še živ, ker se ne pojavlja v javnosti. "Ne vem, ali je sploh živ," je dejal Trump. Po njegovem bi moral, če je še živ, "storiti nekaj zelo modrega za svojo državo, in sicer se predati", je dejal.

Po sobotnem napadu ameriške vojske na iranski otok Harg, preko katerega gre večina izvoza iranske nafte, je Trump dejal, da so "popolnoma uničili" infrastrukturo, vendar je dodal, da ga bodo ameriške sile morda "napadle še nekajkrat, samo za zabavo".

Zatrdil je tudi, da se je več držav zavezalo, da bodo pomagale pri zavarovanju Hormuške ožine, vendar jih ni imenoval, poroča BBC. Pred tem je Trump v soboto pozval države, med njimi Kitajsko, Francijo, Japonsko, Južno Korejo in Veliko Britanijo, naj v Hormuško ožino, preko katere je promet zaradi iranskih groženj in napadov skorajda prekinjen, napotijo svoje vojaške ladje, da je Iran ne bo več ogrožal in bo varna za plovbo.

V pogovoru za NBC je ameriški predsednik tudi zavrnil ponudbo Kijeva za pomoč v boju proti iranskim brezpilotnim letalnikom, češ da je "zadnja oseba, od katere potrebujemo pomoč, (ukrajinski predsednik Volodimir) Zelenski", poroča dpa.

Ob tem je Zelenskega ponovno obtožil, da je večja ovira za konec vojne v Ukrajini kot ruski predsednik Vladimir Putin. "Z Zelenskim je veliko težje skleniti dogovor," je dejal.

Novice Zelenski razkril: Rusija je Iranu poslala brezpilotne letalnike

Novice Izrael: Ubili smo dva visoka iranska poveljnika #video

Novice Iranski zunanji minister se posmehuje ZDA: Ves svet prosjačijo, naj kupuje rusko nafto