Sobota, 14. 3. 2026, 13.24
1 teden, 4 dni
Vojna v Iranu
Izrael: Ubili smo dva visoka iranska poveljnika #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,42
Izraelska vojska je sporočila, da je v zračnem napadu na Teheran ubila dva visoka uradnika iranskega poveljstva za izredne razmere. Ameriška vojska je medtem napadla iranski otok Harg, prek katerega gre večina izvoza iranske nafte. Iranci pa so z dronom zadeli ključno naftno pristanišče v ZAE. V Teheranu so medtem zanikali navedbe, da je novi vrhovni vodja ranjen, trdijo, da opravlja svoje dolžnosti.
22.15 Zelenski razkril: Rusija je Iranu poslala brezpilotne letalnike
20.50 Iran zagrozil ameriškim podjetjem v regiji
20.00 Izrael: Ubili smo dva visoka iranska poveljnika
19.10 V Teheranu trdijo, da novi vrhovni vodja opravlja dolžnosti
16.09 Trump: V Hormuško ožino pošiljamo vojne ladje
15.10 Hormuško ožino prečkala indijska tankerja
14.08 Macron za neposredne pogovore med Libanonom in Izraelom
13.11 Ključno naftno pristanišče v ZAE v plamenih
12.30 Izraelski minister za obrambo: Vojna z Iranom vstopa v odločilno fazo
11.51 Hamas poziva Iran k previdnosti in koncu vojne
11.28 Iranski zunanji minister se posmehuje ZDA: Ves svet prosjačijo, naj kupuje rusko nafto
8.47 V izraelskem napadu v Libanonu ubitih več zdravstvenih delavcev
8.28 Tarča iranskega napada ameriško veleposlaništvo v Bagdadu
7.34 ZDA napadle otok Harg, ključen za izvoz iranske nafte
6.47 Pentagon proti Iranu pošilja še pet tisoč marincev
22.15 Zelenski razkril: Rusija je Iranu poslala brezpilotne letalnike
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za CNN povedal, da je Rusija v Iran poslala brezpilotne letalnike, s katerimi so nato izvedli napade na ameriške vojaške baze na Bližnjem vzhodu. "Moji obveščevalci so mi povedali. To ni skrivnost," je dejal.
Več preberite spodaj:
20.50 Iran zagrozil ameriškim podjetjem v regiji
Iran bo v primeru, da bo v vojni ZDA in Izraela proti Islamski republiki napadena energetska infrastruktura, za cilje izbral ameriška podjetja v regiji, je danes dejal iranski zunanji minister Abas Aragči. Po njegovih besedah so se za obrambo po pravilu "oko za oko" odločili zaradi ameriških napadov na civilno infrastrukturo.
Aragči je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v današnjem pogovoru za medij MS NOW dejal, da bo Iran v primeru napada na njegove energetske objekte "napadel vsako energetsko infrastrukturo v regiji, ki pripada ameriškemu podjetju ali pa ima ameriško podjetje v njej lastniški delež".
Ameriška vojska je v napadu na iranski otok Harg, preko katerega gre večina izvoza iranske nafte, po trditvah ameriškega predsednika Donalda Trumpa uničila vojaške tarče na otoku, ni pa napadla naftne infrastrukture. Vendar pa bo Trump o morebitnem uničenju naftne infrastrukture razmislil, če bo Iran poskusil preprečiti prehod ladij skozi Hormuško ožino.
Hormuška ožina ni zaprta, je danes dejal Aragči, pač pa Iran ne dovoli plovbe tankerjem in ladjam, ki so v lasti iranskih sovražnikov, natančneje ZDA in Izraela ter njegovih zaveznikov. Aragči je ponovil, da se bo Iran v vojni še naprej branil, ter dejal, da so ZDA napadle civilne cilje v državi, vključno s šolami in bolnišnicami. "Zato smo se odločili, da odgovorimo na podlagi pravila 'oko za oko'," je dejal.
Iranski zunanji minister je še povedal, da so bile pri ameriških napadih na Harg uporabljene rakete kratkega dosega, izstreljene iz dveh baz v Združenih arabskih emiratih, med katerimi je bila tudi ena v bližini Dubaja. Kot popolnoma nesprejemljivo je označil uporabo ozemlja sosednjih držav za takšne napade.
Po njegovih besedah je pri tem "zelo nevarno, da uporabljajo gosto naseljena območja". Zavrnil je očitke, da Iran napada civilne tarče v državah Perzijskega zaliva, ciljal naj bi le na ameriške vojaške baze in podporno infrastrukturo, ki je v teh državah. "Seveda bi se maščevali, vendar skušamo biti previdni in ne napasti nobenega naseljenega območja," je še dejal Aragči. Pozval je tudi sosednje države, naj "izženejo" ameriške sile z Bližnjega vzhoda.
20.00 Izrael: Ubili smo dva visoka iranska poveljnika
Izraelska vojska je sporočila, da je v zračnem napadu na Teheran ubila dva visoka uradnika iranskega poveljstva za izredne razmere. Vojaški tiskovni predstavnik Avichay Adraee je na omrežju X sporočil, da sta bila v napadu ubita Abdullah Jalali-Nasab in Amir Shariat, višja uradnika v obveščevalni veji poveljstva.
"Letalske sile so včeraj napadle Teheran in eliminirale Abdullaha Jalali-Nasaba in Amirja Shariata, oba višja uradnika v obveščevalnem aparatu, povezanim z izrednim poveljstvom Khatam al-Anbiya, ki neposredno poroča vrhovnemu voditelju," je zapisal. Adraee je dejal, da je napad sledil atentatu na Saleha Asadija, vodjo obveščevalne enote, na začetku skupne ameriško-izraelske ofenzive.
🔴ELIMINATED: Abdollah Jalali-Nasab & Amir Shariat, senior intelligence officials of the “Khatam al-Anbiya” Emergency Command
— Israel Defense Forces (@IDF) March 14, 2026
The two senior commanders were key figures in the Iranian intelligence community and close to the leadership of the Iranian terrorist regime. pic.twitter.com/fhdVnMPfsj
19.10 V Teheranu trdijo, da novi vrhovni vodja opravlja dolžnosti
Iranski zunanji minister Abas Aragči je danes zatrdil, da ni nobenih težav z novim iranskim vrhovnim vodjo Modžtabo Hamenejem in da opravlja dolžnosti. "Poslal je svoje sporočilo in bo opravljal dolžnosti," je po poročanju tujih tiskovnih agencij zatrdil ob navedbah, da je bil Hamenej, ki je bil izvoljen po smrti očeta Alija Hameneja, ranjen.
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je v petek dejal, da je bil Hamenej ranjen in je zelo verjetno hudo poškodovan. Abas je danes zatrdil, da novi voditelj nima težav ter da opravlja dolžnosti v skladu z ustavo in jih bo še naprej.
Hamenej je v četrtek objavil prvo in doslej edino izjavo, ki pa so jo prebrali na državni televiziji. Iranski predstavniki so potrdili, da je ranjen, podrobnosti pa niso razkrili. Po poročanju medijev naj bi v ameriško-izraelskem napadu z začetka vojne utrpel poškodbe noge in še več drugih poškodb. Njegov oče je bil ubit prvi dan ameriško-izraelskih napadov 28. februarja.
ZDA so sicer ponudile 10 milijonov dolarjev za informacije o desetih najvišjih iranskih voditeljih, vključno s Hamenejem.
16.09 Trump: V Hormuško ožino pošiljamo vojne ladje
Ameriški predsednik Donald Trump je danes države pozval, naj v Hormuško ožino napotijo svoje vojaške ladje, da je Iran ne bo več ogrožal in bo varna za plovbo. "Tako ali drugače bo Hormuška ožina kmalu ODPRTA, VARNA in PROSTA," je zapisal na svojem omrežju Truth Social.
V objavi je Trump izrazil upanje, da bodo "Kitajska, Francija, Japonska, Južna Koreja in Velika Britanija tja napotile vojaške ladje, da je Iran ne bo več ogrožal". Dodal je, da bo vojaške ladje v ožino poslalo še več drugih držav, ki jih je prizadelo iransko zaprtje. Do takrat pa bodo ZDA, je zapisal Trump, še naprej bombardirale obalo in iranska plovila.
Zaradi iranskih groženj in napadov je promet skozi strateško pomembno ožino, skozi katero gre petina svetovne nafte, skorajda prekinjen. Trump je v petek na vprašanje, kdaj bodo ameriške vojaške ladje začele spremljati tankerje na plovbi skozi ožino, kar je sam napovedal, odgovoril, da se bo to zgodilo kmalu.
Trump je sicer v današnji objavi na Truth Social še zatrdil, da so uničili 100 odstotkov iranskih vojaških zmogljivosti, še vedno pa Teheran lahko uporablja drone, mine in rakete kratkega dosega. "Zelo enostavno je zanje poslati dron ali dva, spustiti mino ali izstreliti raketo kratkega dosega v bližino te vodne poti, ne glede na to, kako poraženi so," je zapisal.
15.10 Hormuško ožino prečkala indijska tankerja
Dva tankerja z utekočinjenim naftnim plinom, ki plujeta pod indijsko zastavo, sta varno prečkala Hormuško ožino in sta na poti proti Indiji, je danes sporočilo indijsko ministrstvo za pomorstvo. Gre za redek primer uspešne plovbe skozi eno najpomembnejših svetovnih pomorskih poti od začetka vojne v Iranu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah indijskega ministrstva za pomorstvo sta tankerja ožino prečkala zgodaj zjutraj in prevažata okoli 92.700 ton utekočinjenega naftnega plina. V prihodnjih dneh naj bi prispela v zahodnoindijski pristanišči Mundra in Kandla.
Prehod indijskih tankerjev je redek primer plovbe skozi eno najpomembnejših svetovnih pomorskih poti, kjer je Iran zaradi vojne na Bližnjem vzhodu skoraj povsem ustavil pomorski promet. Skozi Hormuško ožino sicer poteka približno petina svetovne trgovine s surovo nafto in utekočinjenim naftnim plinom.
Indija, ki je druga največja uvoznica utekočinjenega naftnega plina na svetu, je zaradi motenj pri dobavi ta teden uvedla strožji nadzor nad razdeljevanjem plina ter prednostno oskrbo gospodinjstev, prometa in proizvodnje. Nekatera indijska podjetja so že opozorila na zmanjšane dobave plina in mogoče motnje v proizvodnji.
Varna plovba tankerjev sledi nedavnim pogovorom med New Delhijem in Teheranom. Indijski zunanji minister Subrahmanyam Jaishankar je potrdil, da je z iranskim kolegom Abasom Aragčijem razpravljal o razmerah na Bližnjem vzhodu. O tranzitu energentov iz Perzijskega zaliva je z iranskim predsednikom Masudom Pezeškianom v četrtek govoril tudi indijski premier Narendra Modi.
14.08 Macron za neposredne pogovore med Libanonom in Izraelom
Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes sporočil, da je Libanon pripravljen na neposredne pogovore z Izraelom, in ponudil, da bi pogajanja potekala v Parizu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Izrael je pozval, naj ustavi napade in začne pogovore za trajno rešitev.
"Libanonska vlada je sporočila, da je pripravljena na neposredne pogovore z Izraelom," je zapisal Macron na družbenem omrežju X.
"Francija je pripravljena olajšati te pogovore in jih gostiti v Parizu," je dodal in navedel, da je o tem govoril z libanonskim predsednikom Josephom Aounom in premierjem Nawafom Salamom.
Macron je opozoril, da je treba storiti vse, da Libanon ne zaide v kaos. Poudaril je, da mora proiransko šiitsko gibanje Hezbolah takoj ustaviti neodgovorno ravnanje, Izrael pa opustiti načrte za obsežno ofenzivo in končati obsežne zračne napade na Libanon ter libanonski vladi omogočiti, da izpolni zaveze glede suverenosti države.
Najnovejše napade na cilje v Libanonu je izraelska vojska sprožila 2. marca, potem ko je proiransko šiitsko gibanje Hezbolah z napadi na Izrael odgovorilo na smrt iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, ki je bil ubit v izraelsko-ameriških napadih na Iran. Vodja Hezbolaha Naim Kasem je v petek dejal, da je skupina pripravljena na dolgotrajno konfrontacijo z Izraelom.
13.11 Ključno naftno pristanišče v ZAE v plamenih
Veliko naftno pristanišče v Fujairi v Združenih arabskih emiratih (ZAE) je po napadu z brezpilotnim letalom zagorelo. Oblasti so sporočile, da je protiletalska obramba prestregla letalo, deli pa so padli na območje pristanišča. V incidentu ni bil nihče poškodovan.
Bloomberg je že poročal, da je bil del operacij natovarjanja nafte v pristanišču Fujairah po napadu z dronom in požaru začasno ustavljen.
Fujairah je eno največjih skladišč nafte na Bližnjem vzhodu in ključna lokacija za oskrbo ladij z gorivom. Pristanišče je v Omanskem zalivu, kar pomeni, da ladjam ni treba prečkati Hormuške ožine.
Posnetki, objavljeni na družbenih omrežjih, prikazujejo gost dim, ki se dviga nad kompleksom na vzhodni obali ZAE.
🇮🇷🇦🇪 Multiple Iranian kamikaze drones struck the Fujairah Oil Industry Zone (FOIZ) today, with footage showing two large plumes of fire rising from the site. pic.twitter.com/QBHQCnvEsJ
— Egypt's Intel Observer (@EGYOSINT) March 14, 2026
12.30 Izraelski minister za obrambo: Vojna z Iranom vstopa v odločilno fazo
Izraelski obrambni minister Israel Katz je dejal, da konflikt z Iranom vstopa v "odločilno fazo". Katz je pohvalil ameriškega predsednika Donalda Trumpa za napad na iranski otok Harg in dejal, da je to "hud udarec iranski infrastrukturi in ustrezen odgovor na bombardiranje Hormuške ožine".
Katz je dodal, da izraelske zračne sile nadaljujejo "močan val napadov" na Teheran in druge cilje v Iranu, ter dejal, da lahko le iransko ljudstvo konča konflikt z zrušitvijo režima.
11.51 Hamas poziva Iran k previdnosti in koncu vojne
Palestinsko gibanje Hamas je danes pozvalo Iran, naj se vzdrži napadov na sosednje države. Ob tem je poudarilo pravico Teherana do obrambe pred napadi Izraela in Združenih držav Amerike, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Poziv Hamasa prihaja v času, ko se je v konflikt z Izraelom ponovno vključila libanonska proiranska skupina Hezbolah. Ta je ob začetku iranske vojne proti Izraelu izstrelila več sto raket. V povračilnih napadih Izraela je v Libanonu po navedbah libanonskega ministrstva za zdravje umrlo okoli 800 ljudi.
Iran je bil dolgo eden najpomembnejših podpornikov Hamasa. Analitiki ocenjujejo, da je Teheran gibanje letno financiral z več deset milijoni dolarjev. Pod vodstvom pokojnega ajatole Alija Hameneja je Iran podporo palestinskim skupinam, kot je Hamas, videl kot osrednji steber svoje regionalne strategije proti Izraelu in njegovim zaveznikom, navaja AFP.
Mednarodna podpora Hamasu prihaja tudi iz drugih držav v regiji, predvsem iz Katarja in Turčije. Doha je bila ključni finančni podpornik Gaze med Hamasovo oblastjo, pri čemer je bila večina sredstev namenjena humanitarni pomoči ali obnovi.
Katar je prav tako gostil politično vodstvo Hamasa v Dohi, kar mu je omogočilo mednarodne stike in sodelovanje v pogajanjih z Izraelom.
11.28 Iranski zunanji minister se posmehuje ZDA: Ves svet prosjačijo, naj kupuje rusko nafto
Iranski zunanji minister Abas Aragči se je posmehoval ameriški potezi, da začasno omili sankcije proti ruski nafti. "Bela hiša prosjači ves svet, naj kupuje rusko nafto," je na družbenem omrežju X zapisal Aragči in potezo Washingtona označil za "patetično".
Več si lahko preberete v spodnjem članku:
8.47 V izraelskem napadu v Libanonu ubitih več zdravstvenih delavcev
V izraelskem zračnem napadu na zdravstveno ustanovo na jugu Libanona blizu meje z Izraelom je bilo danes ubitih 12 zdravstvenih delavcev, je sporočilo libanonsko ministrstvo za zdravje, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije. Po podatkih ministrstva je bilo v izraelskih napadih doslej ubitih 26 zdravstvenih delavcev, 51 pa ranjenih.
Lbanonsko ministrstvo je obsodilo današnji napad ter ga označilo za kršitev mednarodnega prava, ki ščiti zdravstveno osebje. Iskanje morebitnih preživelih v ruševinah se še nadaljuje, med mrtvimi so zdravniki in medicinske sestre, so sporočili.
To je bil že drugi izraelski napad na zdravstveno ustanovo v zadnjih nekaj urah v Libanonu. Izrael danes nadaljuje napade tudi na druge cilje v Bejrutu in mestu Sidon na jugu države, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po podatkih libanonske vlade je bilo doslej v izraelskih napadih ubitih 773 ljudi, od tega sto otrok. Ministrstvo za zdravje je danes sporočilo, da je med smrtnimi žrtvami 26 zdravstvenih delavcev, 51 pa ranjenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zatrdili so, da Izrael stalno napada ekipe v reševalnih vozilih, ko izvajajo naloge. Izraelska stran pa je v odzivu proiranski Hezbolah obtožila, da uporablja reševalna vozila v vojaške namene.
Ofenzivo na Libanon je izraelska vojska sprožila 2. marca, potem ko je proiransko šiitsko gibanje Hezbolah z napadi na Izrael odgovoril na smrt iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, ki je bil ubit v izraelsko-ameriških napadih na Iran.
8.28 Tarča iranskega napada ameriško veleposlaništvo v Bagdadu
Iran nadaljuje napade na ameriške cilje v zalivskih državah. Ponoči je bilo tarča napada ameriško veleposlaništvo v Bagdadu, po nekaterih navedbah naj bi ga zadela iranska raketa, po drugih pa dron. Videti je dim, ki se dviga iz poslopja, podatkov o škodi ali žrtvah za za zdaj ni.
To je bil že drugi napad na veleposlaništvo ZDA v iraški prestolnici od začetka vojne, zgodil se je nekaj ur po napadu na proiransko skupino Brigade Hezbolaha v Bagdadu, v katerem sta bila ubita dva njena pripadnika, poroča AFP.
Katarsko notranje ministrstvo pa je sporočilo, da so ponoči prestregli dva iranska raketna napada, preventivno so se odločili izprazniti več območij v Dohi. Kot poroča BBC, so prebivalci četrti Mušejreb, kjer ima sedež več ameriških podjetij, kot sta Google in American Express, dobili poziv, naj zapustijo ta del mesta. Prav tako naj bi izpraznili kampuse več ameriških univerz v Dohi.
Iran je pred dnevi sicer sporočil, da so legitimna tarča njihovih napadov tudi vsi ameriški ekonomski interesi v zalivski regiji.
7.34 ZDA napadle otok Harg, ključen za izvoz iranske nafte
Ameriška vojska je napadla iranski otok Harg, prek katerega gre večina izvoza iranske nafte. Kot je na omrežju Truth Social sporočil ameriški predsednik Donald Trump, so napadli in uničili vojaške tarče na otoku, za zdaj pa niso napadli naftne infrastrukture. Iran je po napadu zagrozil z napadi na energetsko infrastrukturo v zalivskih državah.
Po Trumpovih trditvah so ameriške sile izvedle eno največjih bombardiranj "v zgodovini Bližnjega vzhoda in popolnoma uničile vse vojaške tarče na iranskem kronskem dragulju, otoku Harg".
"Odločil sem se, da ne izbrišem naftne infrastrukture na otoku. Ampak če bo Iran ali kdorkoli drug poskusil preprečiti prehod ladij skozi Hormuško ožino, bom o tem znova premislil," je ponoči sporočil Trump.
Zatrdil je še, da bo ameriška vojska začela kmalu spremljati ladje skozi Hormuško ožino, poročajo tuje tiskovne agencije.
Iranska vojska je nato danes sporočila, da bodo uničili in "spremenili v prah" vso energetsko infrastrukturo v regiji, ki je povezana z ZDA, če bo Washington napadel naftno infrastrukturo na otoku.
Iranski mediji so sicer zjutraj, sklicujoč se na neimenovane vire, poročali, da v ameriškem napadu naftna industrija na otoku Harg ni bila poškodovana. Po navedbah agencije Fars, ki je povezana z iransko revolucionarno gardo, so ZDA napadle iransko vojaško oporišče Džošan, kontrolni stolp na letališču ter hangar za helikopterje. Med napadom je bilo slišati okoli 15 eksplozij, poroča Fars.
Otok, ki leži v severnem delu Perzijskega zaliva, je ključen za iransko naftno industrijo, saj gre prek njega 90 odstotkov izvoza iranske nafte.
6.47 Pentagon proti Iranu pošilja še pet tisoč marincev
Pentagon na Bližnji vzhod, kjer poteka ameriško-izraelska vojna proti Iranu, pošilja dodatnih pet tisoč marincev, poročajo ameriški mediji. Z Japonske se tako odpravlja vojaška ladja Tripoli s pripadajočimi marinci, poroča televizija NBC.
Ta poteza prihaja v času, ko so iranski napadi na Hormuško ožino ohromili promet skozi strateško pomembno plovno pot, kar moti svetovno gospodarstvo, dviguje cene goriva ter predstavlja velik vojaški in politični izziv za predsednika Donalda Trumpa.
