Petek, 7. 2. 2025, 16.32
1 mesec
Trump uvedel sankcije proti ICC. Sodišče vrača udarec: Še bomo zagotavljali pravico žrtvam grozodejstev.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,52
Preiskave in druge postopke proti Američanom in zaveznikom je opredelil kot grožnjo nacionalni varnosti ZDA in izrazil pričakovanje, da zaveznice ZDA pri tem ne bodo sodelovale z ICC. Slovenija ima na ICC sodnico Beti Hohler.
Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek odobril sankcije proti vsem uradnikom Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ki preiskujejo, aretirajo, pridržijo ali sodno preganjajo Američane in zaveznike iz držav, ki niso članice Rimskega statuta o ustanovitvi ICC. Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je danes obsodilo sankcije ZDA proti njihovim uradnikom in obljubilo, da bo še naprej zagotavljalo pravico žrtvam grozodejstev po vsem svetu. "Zaskrbljujoče je, da ZDA spodkopavajo temelje mednarodnega kazenskega prava, ki so ga same pomagale graditi," je v odzivu dejala predsednika republike Nataša Pirc Musar in obsodila uvedbo sankcij. Prav tako je sankcije obsodil premier Robert Golob.
Tožilec ICC Karim Khan je novembra lani izdal nalog za aretacijo vojaškega poveljnika palestinskega gibanja Hamas Mohameda Deifa, hkrati pa tudi za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in obrambnega ministra Joava Galanta.
"Nezakoniti" ukrepi
Trump v svojem izvršnem ukazu to posebej omenja kot razlog za uvedbo sankcij, ki predvidevajo prepoved vstopa v ZDA in zamrznitev premoženja za uradnike ICC, ki so sodelovali pri "nezakonitih in neutemeljenih ukrepih proti Ameriki in tesnemu zavezniku Izraelu" ter tudi za družinske člane uradnikov ICC.
Kljub dolgim navedbam, da ICC krivično preganja Američane, in sklicevanju na nacionalno varnost ZDA, analitiki Trumpov ukaz vidijo predvsem kot darilo Netanjahuju, ki ga je pred dnevi obiskal v Beli hiši.
Trump je leta 2020 v svojem prvem mandatu uvedel podobne sankcije proti tedanji tožilki ICC Fatou Bensouda zaradi preiskave domnevnih vojnih zločinov ameriških vojakov v Afganistanu.
Trumpov naslednik na položaju predsednika Joe Biden je sankcije leta 2021 odpravil, naslednik Bensoude Khan pa je prekinil preiskavo ameriških vojakov in se osredotočil na preiskave zločinov talibanov.
Nato pa je maja Khan sodišče zaprosil za potrditev zapornih nalogov za Mohameda, Netanjahuja in Galanta zaradi zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov, kar mu je 21. novembra lani potrdil tričlanski sodni panel ICC, v katerem je bila tudi Hohler.
Izrael je še pred potrditvijo sprožil dvom o nepristranskosti slovenske sodnice, ki je bila imenovana v panel šele oktobra lani po odstopu romunske sodnice Iulie Motoc. Izrael je skušal slovensko sodnico izločiti z argumentom, da je bila prej tožilka ICC.
Obsodili sankcije proti ICC
Poleg ICC je sankcije obsodila tudi Evropska unija, v Izraelu pa so izvršni ukaz predsednika Trumpa o uvedbi sankcij pozdravili.
"ICC obsoja ameriško izdajo izvršnega ukaza, s katerim želijo uvesti sankcije proti uradnikom ter škodovati neodvisnemu in nepristranskemu sodnemu delu. Sodišče trdno stoji za svojim osebjem in se zavezuje, da bo še naprej zagotavljalo pravico in upanje milijonom nedolžnih žrtev grozodejstev po vsem svetu," je sporočilo sodišče s sedežem v Haagu.
Prav tako je vseh 125 članic, civilno družbo in mednarodno skupnost pozvalo, naj se enotno zavzamejo za "pravičnost in temeljne človekove pravice", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Sankcije je obsodil tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Kot je zapisal na omrežju X, te "ogrožajo neodvisnost sodišča in spodkopavajo mednarodni kazenskopravni sistem kot celoto". Costa se je v četrtek sestal s predsednico ICC Tomoko Akane in ji zagotovil podporo EU. Ob tem je poudaril, da ima ICC ključno vlogo pri zagotavljanju pravice žrtvam najhujših zločinov.
Tudi tiskovni predstavnik Evropske komisije je bil kritičen do sankcij in poudaril ključni pomen sodišča pri boju proti nekaznovanosti. Izvršni ukaz lahko vpliva na tekoče preiskave in postopke, tudi v zvezi z Ukrajino, je nadaljeval ter dodal, da bo EU spremljala posledice ukaza in proučila morebitne nadaljnje ukrepe.
Izraelski zunanji minister Gideon Sar je medtem pozdravil ameriške sankcije proti ICC. "Močno pozdravljam izvršni ukaz predsednika Trumpa o uvedbi sankcij proti tako imenovanemu Mednarodnemu kazenskemu sodišču," je zapisal na omrežju X ter dodal, da so ukrepi sodišča "nemoralni in nimajo pravne podlage".
Pirc Musar: ZDA s tem svetu pošiljajo nevarno sporočilo
"Zaskrbljujoče je, da ZDA spodkopavajo temelje mednarodnega kazenskega prava, ki so ga same pomagale graditi. Obseg sankcij in njihova utemeljitev namreč niso nič drugega kot popolno zanikanje zgodovine in ignoriranje prava kot temelja sodobnih mednarodnih odnosov," je dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar in uvedbo sankcij obsodila.
Spomnila je, da se je razvoj mednarodnega kazenskega prava prav s podporo ZDA začel leta 1946 s sodnimi procesi v Nürnbergu, kjer so se pred sodniki morali zagovarjati osumljenci, obtoženi zločinov proti človeštvu, storjenih med drugo svetovno vojno, je sporočil urad predsednice republike.
"Zločini proti človeštvu so zločini, ki ne zastarajo in od katerih ne more biti izvzet prav nihče," je nadaljevala. Ob tem je podprla pobudo držav pogodbenic Rimskega statuta, da stopijo v bran sodišču in vsem njegovim uslužbencem, tudi sodnici iz Slovenije Beti Hohler, ki "naj kljub oviram, ki mu jih nastavlja velesila, nadaljuje svoje delo".
Opozorila je, da ZDA z izvršnim ukazom v svet pošiljajo nevarno sporočilo, da so sodniki ICC deležni sankcij "samo zato, ker preganjajo osumljence za ravno take zločine". Dodala je, da bi pravo sporočilo mednarodni skupnosti moralo biti, da je "edino zagotovilo, da posamezniki ne bodo preganjani, da ne sodelujejo pri najhujših zločinih proti človeštvu".
Tudi Golob ostro obsodil uvedbo sankcij
Tudi premier Robert Golob je ostro obsodil uvedbo sankcij proti ICC. "Slovenija bo še naprej neomajna podpornica neodvisnosti te osrednje mednarodne kazensko pravne sodne institucije in njenih zaposlenih," je vlada zapisala na omrežju X.
Na potezo so se odzvali tudi na MZEZ. Sporočili so, da Slovenija odločitev ZDA obžaluje. "Pravosodnim inštitucijam in njihovemu osebju je treba v interesu pravičnosti omogočiti, da delujejo neodvisno. Zaščiteni morajo biti pred grožnjami in zunanjimi vplivi," so zapisali in dodali, da Slovenija zagovarja spoštovanje prava, vključno z mednarodnim pravom, in sodnih odločitev.
79 pogodbenic Rimskega statuta izrazilo podporo ICC
V odziv na sankcije ameriškega predsednika je danes 79 držav članic Rimskega statuta o ustanovitvi Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) objavilo pisno podporo sodišču, ki opozarja na spodkopavanje mednarodnega pravnega reda. Med pobudnicami pisma je Slovenija.
"Takšni ukrepi povečujejo tveganje nekaznovanosti za najhujša kazniva dejanja in grozijo, da bodo spodkopali mednarodno pravo, ki je ključno za spodbujanje svetovnega reda in varnosti," med drugim piše v izjavi, za katero so poleg Slovenije dali pobudo še Luksemburg, Mehika, Sierra Leone in Vanuatu.
Med podpisniki sta tudi dve stalni članici Varnostnega sveta ZN Velika Britanija in Francija, od večjih držav pa med drugim Nemčija, Brazilija, Nigerija in Južna Afrika. Podpisale so se med drugim tudi Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija in Črna Gora ter Avstrija.
"Spodaj podpisane države pogodbenice Rimskega statuta ponovno potrjujemo svojo neomajno podporo neodvisnosti, nepristranskosti in integriteti ICC. Sodišče je pomemben steber mednarodnega pravosodnega sistema, saj zagotavlja odgovornost za najhujša mednarodna kazniva dejanja in pravico za žrtve," piše v izjavi.
Sankcije bi lahko ogrozile zaupnost občutljivih informacij in varnost vpletenih, vključno z žrtvami, pričami in uradniki ICC, med katerimi je veliko naših državljanov, še navaja izjava in opozarja, da sankcije ogrožajo primere pred sodiščem, katerega delo je v skupnem interesu vseh držav.
