Sobota, 14. 10. 2023, 22.11
1 leto, 2 meseca
"Trenutno divjanje konservativcev je bolj škodljivo od divjanja levičarjev"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,58
Christopher Clark je avstralski zgodovinar, ki predava na univerzi v Cambridgeu.
Avstralec Christopher Clark je eden od najbolj znanih zgodovinarjev na svetu. Zelo je povezan tudi z Nemčijo, kjer je nekaj let študiral in napisal odmevno knjigo o zgodovini Prusije. V zadnjih dneh se je Clark mudil v tej državi in dal nemškim medijem nekaj odmevnih intervjujev. Med drugim o Vladimirju Putinu, vlogi konservatizma ter nemški razpetosti med Zahodom in Rusijo.
Zgodovinar Christopher Clark je postal mednarodno znan, ko je leta 2012 objavil knjigo Mesečniki (ang. The Sleepwalkers), v kateri je opisal, kako so evropske velesile leta 1914 tako rekoč zdrsnile v prvo svetovno vojno.
Konservativni razkol v 19. stoletju
Letos je Clark objavil knjigo Revolucionarna pomlad (ang. Revolutionary spring) o revoluciji leta 1848, ki je znana tudi kot pomlad narodov. V povezavi s knjigo je Clark v nedavnem intervjuju za nemški medij Frankfurter Rundschau govoril tudi o razkolu, ki se je zgodil med konservativci v 19. stoletju.
Nekateri, ki so bili na napačni strani zgodovine, so se še vedno oklepali starega sveta in mislili, da je revolucijo mogoče izničiti. Drugi so se prilagodili novemu svetu, ki so ga zaznamovale liberalne ideje, kot so svoboda tiska in vloga ustave. Ugotovili so, da lahko uporabijo ustavo za uveljavljanje konservativnih interesov. Tak konservativec je bil na primer pruski in pozneje nemški kancler Otto von Bismarck.
Konservativci, ki so govorili, da je ustava satanska motnja
"Do leta 1848 je bilo še veliko konservativcev, ki so govorili, da je ustava satanska motnja mistične povezave med monarhom in ljudstvom. Tak kos papirja ne sme stati med kraljem in njegovim ljudstvom. Enako je govoril tudi Viljem IV. (kralj Prusije med letoma 1840 in 1861, op. p.). Nenadoma je ta argument popolnoma zastarel," je povedal Clark.
Clark za nemški ARD o konservatizmu:
Christopher Clark sieht ein Zusammenbrechen des Konservatismus: „Es gibt zunehmend viele Konservative, die nicht mehr #konservativ sind. Sie wandern ab zu radikalen Alternativlösungen.“ Das störe die Stabilität des politischen Systems, so der Historiker. #maischberger @DasErste pic.twitter.com/rcLAWqe631
— Maischberger (@maischberger) September 28, 2023
Avstralski zgodovinar je v intervjuju za nemški medij Welt in v televizijski oddaji nemške javne radiotelevizije ARD govoril o trenutnem stanju konservativcev.
"Potrebujemo konservativce, ki so res konservativni"
Clark je tako zaskrbljen zaradi razmer med britanskimi konservativci, ki jih je opisal kot državljansko vojno. Še slabše je po njegovem mnenju v ZDA. "Kar se je zgodilo z republikanci, je tragedija," trdi.
"Pluralistični sistem potrebuje konservativne ljudi, da je stabilen. In zato je po mojem mnenju trenutno divjanje konservativcev veliko bolj škodljivo kot divjanje levičarjev. Levica si to divjanje tako rekoč lahko privošči. Toda ko konservativci, ki se vidijo kot podporniki države, ne delujejo več tako, kot bi morali, ko ne priznavajo več volitev in drugih državnih institucij (namig na zavračanja izidov ameriških volitev pri Donaldu Trumpu in njegovih podpornikih, op. p.), ter ko se ukvarjajo s teorijami zarote in drugimi eksperimenti, kot je to značilno zlasti v ZDA, potem lahko le rotimo vsakega konservativca, naj ponovno postane konservativen," je Clark povedal za Welt.
O nemški razdvojenosti med Zahodom in Rusijo
V televizijski pogovorni oddaji na ARD, ki jo vodi novinarka Sandra Maischberger, pa je avstralski zgodovinar govoril tudi o Nemčiji in Rusiji. Prepričan je, da se nekateri Nemci očitno zelo težko poslovijo od občutka skupne usode z Rusi.
Clark za ARD o vojni v Ukrajini:
„Ich verstehe vollkommen, dass es für die #Ukraine nur eins gibt – und das ist, diesen Angriff rückgängig zu machen und für den Westen auch zu verhindern, dass #Putin davon profitiert, dass es sich lohnt“, so Historiker Christopher Clark (@Clarkstopher).#maischberger @DasErste pic.twitter.com/pJA7DXd14j
— Maischberger (@maischberger) September 27, 2023
Razdvojenost v nemški družbi, ki se kaže glede odnosa do Rusije in vojne v Ukrajini, po Clarkovem mnenju ni nekaj novega. "Že v 19. stoletju je bila Prusija razdeljena glede vprašanja, ali naj gre z Rusijo ali Zahodom. To (razdvojenost glede Rusije, op. p.) je v nemški DNK," je pojasnil.
Vrnitev 19. stoletja
Glede ruskega predsednika Vladimirja Putina in njegovega napada na Ukrajino Clark pravi, da je Putin šel na va banque (to je stava vsega na eno karto, kar je bil tudi izraz, ki sta ga uporabljala pruski kralj Friderik Veliki in vodja nacistične Nemčije Adolf Hitler, op. p.).
Clark je o vzporednicah med 19. stoletjem in današnjim dogajanjem oziroma o svojevrstni vrnitvi 19. stoletja aprila letos pisal tudi v svoji kolumni v britanskem časniku Guardian.
Rusija znova reakcionarna negacija zahodnega liberalizma
Če je Rusija (oziroma Sovjetska zveza) v večini 20. stoletja predstavljala radikalno (komunistično, op. p.) alternativo liberalni demokraciji zahodnega tipa, kar je bilo privlačno oziroma je še privlačno za ljudi na politični levici, se je Rusija danes vrnila k svoji vlogi iz 19. stoletja, ko je bila reakcionarna negacija zahodnega "liberalizma", ugotavlja Clark.
