Ponedeljek, 15. 5. 2023, 22.03
11 mesecev, 1 teden
Je to ukrajinska pot k zmagi?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,77
55
Že nekaj mesecev se za letos spomladi napoveduje velika ukrajinska protiofenziva za osvoboditev zasedenih delov države.
Vojna v Ukrajini se iz vojne izčrpavanja spreminja v vojno manevrov, je prepričan ameriški vojaški strateg Edward Luttwak. Ukrajini je uspelo s frontalnim vojskovanjem ustaviti ruske sile, tako da je lahko v zaledju zgradila svojo operativno rezervo – izurjene in opremljene bojne enote, ki ne sodelujejo v spopadih, ampak se pripravljajo na protiofenzivo.
V Romuniji rojeni ameriški vojaški strateg Edward Luttwak, ki bo letos novembra dopolnil 81 let, velja za velikega strokovnjaka za mednarodne odnose, vojaške zadeve, vojaško zgodovino in geopolitiko. V svoji karieri je bil med drugim pripadnik izraelske vojske in svetovalec ameriške vojske. Od začetka izbruha vojne v Ukrajini se pogosto oglaša v javnosti s svojimi nasveti.
Spodletela pobuda za referendum
Lani spomladi je predlagal, da bi vojno končali z referendumom na spornih območjih regij Lugansk in Doneck. Po njegovem načrtu bi Rusijo v organiziranje referenduma spodbudili tako, da bi ga pogojevali z odpravo protiruskih sankcij. S sprejetjem referenduma bi se Rusija tudi zavezala, da ne bo več imela ozemeljskih zahtev do Ukrajine, ki bi presegale Donbas. Referendum bi bil pod mednarodnim nadzorom.
Ukrajinci nad Luttwakovo zamislijo o referendumu niso bili preveč navdušeni, prav tako Rusija ni pokazala zanimanja za mednarodno nadzorovan referendum. Rajši kot referendume pod mednarodnim nadzorom, ki bi bili omejeni samo na ukrajinski regiji Doneck in Lugansk, je lani septembra, po velikem uspehu ukrajinske vojske v regiji Harkov, organizirala navidezne referendume na zasedenem delu ukrajinskih regij Zaporožje in Herson za enostransko priključitev k Ruski federaciji.
Bo Rusija poražena, ker ji ne bo nihče priskočil na pomoč?
Po uspešni ukrajinski protiofenzivi v regiji Harkov in umiku ruske vojske iz mesta Herson je Luttwak v svojem članku v britanskem mediju UnHerd zapisal, da se lahko Rusija, ki lahko mobilizira do dva milijona vojakov in je v primerjavi s Kitajsko samozadostna glede hrane in energije, še dolgo časa vojskuje z Ukrajino.
V Romuniji rojeni 80-letni Edward Luttwak je strokovnjak za mednarodne odnose, vojaške zadeve, vojaško zgodovino in geopolitiko. V svoji karieri je bil med drugim pripadnik izraelske vojske in svetovalec ameriške vojske.
A ruska vojaška zgodovina kaže, je poudaril Luttwak, da je Rusija lahko preživela leto ali več let porazov ter nato zmagovala (kot na primer proti Napoleonu ali Hitlerju) le, če so ji na pomoč priskočile velesile. "Zdaj pa ne bo zaveznikov, ki bi rešili Putina," je optimistično napovedal Luttwak.
Čakanje na ukrajinsko protiofenzivo
Kot vemo, se že nekaj mesecev napoveduje velika (spomladanska) ukrajinska protiofenziva, s katero naj bi Ukrajinci pregnali ruske sile s svojega ozemlja. Za zdaj te velike protiofenzive še ni, glavna točka spopadov je mesto Bahmut, kjer ruske sile z velikimi izgubami počasi zasedajo že skoraj povsem do tal porušeno mesto.
Čeprav za zdaj od velike ukrajinske protiofenzive ni ne duha ne sluha in iz Ukrajine vsake toliko časa prihajajo sporočila, da še nimajo dovolj orožja in zalog streliva za uspešen velik napad, pa Luttwak napoveduje, da je Ukrajina na poti k zmagi (Ukrajinska pot k zmagi ozirom Ukraine’s path to victory je tudi naslov njegovega zadnjega članka v UnHerdu).
Pomembnost operativne rezerve
Starosta ameriških vojaških strategov je prepričan, da se vojna v Ukrajini iz vojne izčrpavanja spreminja v vojno manevrov. Kot piše, je Ukrajini uspelo povečati svojo operativno rezervo – izurjene in opremljene bojne enote, ki ne sodelujejo v spopadih.
Zadnje mesece se v Ukrajini bijejo spopadi za mesto Bahmut v regiji Doneck. Ukrajinci zadržujejo ruske sile v tem mestu, da lahko v ozadju na noge postavljajo operativno rezervo. Na drugi strani tudi Rusi v boj za to mesto, ki je po mnenju nekaterih vojaških analitikov brez kakšne večja strateške pomembnosti, ne pošiljajo svojih najboljših enot ali rezerviste, ki so jih vpoklicali lani jeseni, ampak plačance skupine Wagner. Ruska stran ima tako v zaledju fronte na voljo še veliko sil.
"Samo z operativno rezervo je mogoče sprejemati strateške odločitve: ali ohraniti sile pripravljene za boj proti pričakovani sovražnikovi ofenzivi, ali začeti ofenzivo, da bi odgnali sovražnika, ali, še bolje, prodreti za sovražnikovo fronto in nato obkoliti sovražne sile," pojasnjuje Luttwak.
Frontalna vojna izčrpavanja
Dokler se operativna rezerva ne vzpostavi in se lahko začnejo ofenzive, so čelne sile nujno potrebne, ali da se uprejo napredujočemu sovražniku ali da ga še naprej napadajo, tako da ta ne more umakniti svojih čelnih sil za gradnjo lastne operativne rezerve.
Čelne sile se lahko borijo le z izčrpavanjem, v slogu prve svetovne vojne – da ubijajo in ranijo sovražne čete pred seboj. In celotna vojna, ki se vodi zgolj z izčrpavanjem, mora trajati leta in leta, dokler ena ali druga stran ne odneha zaradi čiste izčrpanosti, poudarja vojaški strateg.
Ukrajina bije vojno izčrpavanja za svoj obstoj
Vse od neuspeha ruskega zračnega napada na letališče Antonov v prvi noči invazije, ki naj bi odprl pot zavzetju Kijeva in predaji države, Ukrajina bije vojno izčrpavanja. Za ceno naraščajočih žrtev je bilo ukrajinsko frontalno bojevanje dovolj uspešno, da je Ruse spodbudilo k umiku iz okolice Harkova, drugega največjega mesta v državi, da je preprečilo na videz neizogibno rusko osvojitev Odese, glavnega pristanišča v državi, in da je omejilo rusko napredovanje. V zadnjem času Ukrajina bije vojno izčrpavanja z obrambo Bahmuta, ki ga silovito napadajo plačanci skupine Wagner.
Ukrajina je vzpostavila svojo operativno rezervo s pomočjo zahodne pomoči v orožju (na fotografiji vidimo tank nemške izdelave panter, namenjen Ukrajini). Aprila letos so zahodni mediji pisali, da ima Ukrajina poleg preostalih sil za osvoboditev okupiranih delov države na voljo še 40 tisoč pripadnikov ofenzivnih brigad. Te naj bi izvedle glavni udar na ruske sile v primeru protiofenzive.
"Toda največji uspeh ukrajinskega frontalnega odpora se je zgodil za fronto, s postopnim kopičenjem vse večje, dobro izurjene in oborožene operativne rezerve bojnih enot, ki jih je bilo mogoče zadržati pred bojem, ker so čelne sile dokazale, da so dovolj močne, da ustavijo rusko napredovanje brez potrebe po večjih okrepitvah. To pomeni, da lahko ukrajinski vojaški voditelji prvič od začetka vojne zdaj prevzamejo pobudo, namesto da samo odbijajo en ruski napad za drugim v različnih sektorjih zelo dolge fronte," je prepričan Luttwak.
Kakšne možnosti imajo na voljo Ukrajinci
Ukrajinci lahko zdaj po Luttwaku izbirajo med dvema možnostma: da odganjajo Ruse postopoma, z napadi omejenega tveganja v posamičnih regijah, ali zberejo svoje sile za velik napad, s katerim bi prodrli globoko za rusko obrambno črto.
Ne glede na izbrani sektor napada, razen če imajo Rusi velike sile, pripravljene za dovolj močan protinapad, da bi nemudoma odbili Ukrajince, bi lahko bil rezultat vsesplošne ofenzive spektakularen ruski poraz, skupaj s številom ujetnikov brez primere, napoveduje vojaški strateg.
Velika ruska ofenziva?
Po drugi strani pa Luttwak opozarja, da ima ruska stran – morda v Rusiji, Belorusiji in na zasedenem delu Ukrajine – še dovolj lastnih sil za ofenzivo. Toda tudi ta ofenziva zagotovo ne bo dokončna, saj bi lahko bila odločilna samo osvojitev Kijeva, kar pa je zdaj nemogoče, razen če v ta namen ne mobilizirajo celotne ruske vojske.
"Če se zgodi ruska ofenziva, bi lahko ukrajinska protiofenziva, sprožena po tem, ko so Rusi uporabili svoje operativne rezerve, prinesla še večje rezultate in prisilila Kremelj v defenzivo, morda celo do te mere, da bi si prizadeval za prekinitev ognja. Če Kijev in Zahod iščeta najbolj verjetno pot do zmage, je to to," še piše Luttwak.
55