Napadi na Lugansk. So Ukrajinci prvič uporabili britanske superrakete?

Russian military helicopter Mi-28 crashed in Crimea in the Dzhankoy area. Both pilots were killed. The preliminary cause of the crash is a technical failure. pic.twitter.com/8hzsET0WJP

— Special Kherson Cat 🐈🇺🇦 (@bayraktar_1love) May 12, 2023 

20.50 Napadi na Lugansk. So Ukrajinci prvič uporabili britanske superrakete?

Več novinarjev v Ukrajini je danes poročalo o velikem raketnem napadu na regijo Lugansk, ki je v rokah Rusije. Zaradi tega se je pojavila domneva, da je to prva uporabe britanske superrakete storm shadow, piše nemški Focus. Kot je znano, so Britanci nedavno dostavili omenjene manevrirne izstrelke, ki imajo zelo velik doseg.

Two strikes on the occupied city of Luhansk, which is well outside HIMARS range. Perhaps the first use of the Storm Shadow missiles? Major Russian military HQ is based there. Photo from local social media. pic.twitter.com/0PpXy9f0X8

— Yaroslav Trofimov (@yarotrof) May 12, 2023

18.49 Rusija dobavo britanskih raket dolgega dosega Kijevu označila za sovražno dejanje

Odločitev Velike Britanije o dobavi raket dolgega dosega storm shadow Ukrajini vidimo kot izjemno sovražno dejanje, je danes sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Opozorilo je, da bo dobava raket vodila v zaostrovanje konflikta v Ukrajini, in dodalo, da se bodo na novo grožnjo ustrezno odzvali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"To odločitev vidimo kot skrajno sovražno dejanje Londona, ki bo vodilo v resno zaostrovanje razmer. Velika Britanija je očitno pripravljena prestopiti vse meje in dvigniti konflikt na novo raven uničenja in izgubljenih življenj," je opozorilo rusko zunanje ministrstvo. Ob tem je dodalo, da bodo sprejeli vse potrebne ukrepe za nevtralizacijo nove grožnje.

Britanske oblasti so dobavo raket dolgega dosega storm shadow naznanile v četrtek. Odločitev so sprejele po večmesečnih pozivih Kijeva k dobavi tovrstnih raket. Te bodo Ukrajini zagotovile nove zmogljivosti v luči priprav na prihajajočo spomladansko protiofenzivo.

18.14 V strmoglavljenju ruskega vojaškega helikopterja na Krimu umrla dva pilota

Na polotoku Krim, ki si ga je Moskva priključila leta 2014, je danes strmoglavil ruski vojaški helikopter. V nesreči sta umrla oba pilota, zgodila pa naj bi se zaradi okvare opreme, navajajo ruske tiskovne agencije, ki se sklicujejo na rusko obrambno ministrstvo.

Ruski helikopter Mi-28 je strmoglavil med načrtovanim vadbenim letom v regiji Džankoj na severu Krima, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V Rusiji, tudi v regiji Džankoj, se je sicer v zadnjih mesecih zgodilo več napadov z brezpilotnimi letalniki in sabotaž, med drugim na železnice in skladišča goriva, čeprav Kijev ni prevzel odgovornosti za nobenega od njih. Številni strokovnjaki kljub temu menijo, da so napadi del priprav na prihajajočo spomladansko ukrajinsko protiofenzivo.

Rusija je leta 2014 zasedla in priključila Krim, ki pa ga večina držav ne priznava kot rusko ozemlje. Kijev je že kmalu po začetku invazije februarja lani izključil možnost mirovnih pogovorov z Moskvo, dokler ruske enote ne bodo zapustile ukrajinskega ozemlja, vključno s Krimom.

16.04 Prigožin rusko vojsko vnovič obtožil, da beži iz Bahmuta

Vodja ruske najemniške vojaške skupine Wagner Jevgenij Prigožin je danes rusko vojaško poveljstvo obtožil, da podcenjuje trenutne razmere v mestu Bahmut na vzhodu Ukrajine, ruske vojake pa je vnovič obtožil, da so pobegnili s svojih položajev v okolici mesta. Do njegovih izjav sicer prihaja v času, ko Kijev poroča o napredku pri Bahmutu.

"Enote obrambnega ministrstva so preprosto pobegnile iz okolice Bahmuta," je danes v videoposnetku, objavljenem na Telegramu, dejal Prigožin in dodal, da se fronta na tem območju ruši, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Opozoril je, da rusko obrambno ministrstvo olepšuje trenutne razmere v Bahmutu. "To pa bo privedlo do globalne tragedije za Rusijo, zato moramo nemudoma prenehati lagati," je dodal. V luči tega je Prigožin nedavno obrambnega ministra Sergeja Šojguja povabil v Bahmut, da bi se iz prve roke prepričal o spopadih.

Prigožin, čigar odnosi z rusko vojsko so se v minulih mesecih zaostrili, je sicer že v torek eno od ruskih enot obtožil, da je zapustila svoje položaje v bližini Bamhuta. Takrat je pojasnil, da vojaki bežijo zaradi neumnosti poveljnikov ruske vojske, ki po njegovem mnenju izdajajo "zločinske ukaze".

14.09 Kremelj priznal težke razmere v Bahmutu

V Kremlju so danes priznali, da je bil ruski poskus zavzetja mesta Bahmut na vzhodu težaven in je povzročil "čustveno situacijo". To je danes dejal Dmitrij Peskov, tiskovni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina, pri čemer je mislil na konflikt med vodjo skupine Wagner Jevgenijem Prigožinom in obrambnim ministrom Sergejem Šojgujem.

"Lahko vam povem eno stvar. To je res čustvena situacija. Na tem območju potekajo zelo težke ofenzivne operacije," je Peskov dejal včeraj v intervjuju za bosansko-hercegovsko televizijo ATV, poroča TASS .

"Gre za zelo močno utrjeno območje z ogromno koncentracijo sil ukrajinske vojske, ki nenehno dobiva okrepitve. To vključuje tujo opremo, tuje strelivo. Seveda so tam čustva še posebej močna," je dejal Peskov.

Čeprav ni imenoval niti Prigožina niti Šojguja, je Peskov obravnaval konflikt med njima in dejal, da imata "skupni cilj".

"Nikogar ne bom imenoval, povedal pa vam bom tole: ne glede na to, kar se govori, ne glede na izjave, ki so dane, še vedno govorimo o, recimo tako, oboroženih silah Ruske federacije. To so vse ruske sile, združene sile. Imajo isti cilj."

Tiskovni predstavnik Kremlja je dodal, da je prepričan, da bo Rusija osvojila Bahmut. "Ne dvomimo, da bomo osvojili Bahmut in da ga bomo še naprej nadzorovali."

14.05 Erdoganov tekmec obtožuje Rusijo vmešavanja v volilno kampanjo, Kremelj to zanika

Kandidat opozicije na nedeljskih predsedniških volitvah v Turčiji Kemal Kilicdaroglu je Rusijo obtožil vmešavanja v turško volilno kampanjo ter širjenja ponarejenih vsebin in zarot. Kremelj njegove obtožbe odločno zavrača, pri tem pa poudarja pomen dvostranskih odnosov med Moskvo in Ankaro.

"Roke stran od Turčije," je v četrtek zvečer na Twitterju zapisal Kilicdaroglu, ki velja za najresnejšega tekmeca turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana na volitvah. Pri tem je Rusijo obtožil, da stoji za "montažami, zarotami, ponaredki (deepfakes, op. p.) in posnetki, ki so bili včeraj razkriti v tej državi".

Med temi Kilicdaroglu omenja tudi t. i. deepfakes, medijske vsebine, ki so bile obdelane s tehnikami umetne inteligence.

Kilicdaroglu je v začetku tedna zatrdil, da Rusija stoji za spletno kampanjo blatenja proti njemu pred predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami to nedeljo, na katerih analitiki napovedujejo tesen boj med njim in Erdoganom. Slednji goji tesne stike z Moskvo, ki jih je ohranil tudi po začetku ruske agresije proti Ukrajini. Kilicdaroglu ima po anketah sodeč sicer rahlo prednost.

V četrtek se je predsedniški kandidaturi odpovedal eden od Erdoganovih izzivalcev, Muharrem Ince iz Stranke domovine. Pred kratkim so se namreč proti njemu v javnosti pojavile obtožbe o korupciji in slike, ki kazijo njegov ugled. Ali so verodostojne, za zdaj ostaja odprto, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je navedbe Kilicdarogluja o vmešavanju v volilno kampanjo in širjenju ponarejenih vsebin danes odločno zavrnil. "Uradno izjavljamo: o kakršnem koli vmešavanju ne more biti govora," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

"Če je nekdo gospodu Kilicdarogluju posredoval takšne informacije, je lažnivec," je zatrdil Peskov in dodal, da Moskva "visoko ceni" dvostranske odnose z Ankaro.

Turčija ima "zelo odgovorno, suvereno in premišljeno stališče do cele vrste regionalnih in globalnih problemov, s katerimi se soočamo", je po poročanju AFP še dejal Peskov.

11.40 Kijev poroča o napredovanju ukrajinskih sil pri Bahmutu

Ukrajina trdi, da je pri Bahmutu, kjer se odvijajo srditi spopadi med ukrajinskimi in ruskimi silami, dosegla napredek in pridobila nekaj ozemlja. Kot je danes sporočilo obrambno ministrstvo v Kijevu, so njihovi borci napredovali za dva kilometra v bližini obleganega mesta v vzhodni regiji Doneck.

"Sovražnik je utrpel znatne človeške izgube. Naše obrambne sile so napredovale dva kilometra blizu Bahmuta," je na Telegramu sporočila namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar. "Ta teden nismo izgubili nobenega položaja v Bahmutu," je dodala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

O napredovanju ukrajinskih sil na delih frontne črte okoli Bahmuta so pred tem v četrtek poročali tudi ruski vojaški blogerji, medtem ko so v Moskvi napredovanje ukrajinskih enot zanikali.

Rusko obrambno ministrstvo je v izjavi sporočilo, da "posamezne izjave na Telegramu o 'preboju' na več točkah na fronti ne ustrezajo resničnosti" in dodalo, da so razmere "na območju posebne vojaške operacije pod nadzorom", poroča britanski BBC.

Inštitut za preučevanje vojne pa je sporočil, da so ukrajinske sile verjetno dosegle uspeh v Bahmutu in prisilile ruske enote k umiku na nekaterih območjih fronte za približno dva kilometra.

Novice Si je Putin res premislil in spremenil načrt za Ukrajino?

Do ukrajinskih navedb o napredku pri Bahmutu prihaja le nekaj dni po tistem, ko je vodja ruske najemniške skupine Wagner Jevgenij Prigožin eno od ruskih enot obtožil, da je zapustila svoje položaje v bližini tega uničenega mesta, ki je sicer skoraj v celoti pod ruskim nadzorom.

Prigožin, čigar odnosi z rusko vojsko so se v minulih mesecih zaostrili, je obrambnega ministra Sergeja Šojguja povabil v Bahmut, da bi se iz prve roke prepričal o spopadih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Glede na težko operativno situacijo in vaše dolgoletne bojne izkušnje vas prosim, da pridete v Bahmut, ki je pod nadzorom ruskih vojaških enot, in sami ocenite situacijo," je Prigožin zapisal v odprtem pismu ministru, ki je bilo objavljeno na Telegramu.

Prigožin je bil že večkrat kritičen do obrambnega ministrstva in še zlasti Šojguja, med drugim zaradi pomanjkanja streliva za pripadnike njegove skupine Wagner. Pred dnevi je celo zagrozil z umikom svojih mož s položajev v Bahmutu, če ne bo prejel potrebnega streliva in oborožitve. V preteklih mesecih je tudi večkrat kritiziral rusko vojaško poveljstvo in po njegovem mnenju "pošastno birokracijo" v Moskvi, ki naj bi ovirala uspeh ruskih sil.

10.15 ZDA Južni Afriki očitajo izvoz orožja v Rusijo, Južna Afrika to zanika

Ameriški veleposlanik v Južni Afriki je to državo v četrtek obtožil, da je kljub svoji nevtralnosti v ukrajinski vojni prikrito dobavljala orožje Rusiji. Južnoafriške oblasti so očitke zavrnile, a napovedale, da jih bodo preiskale, kar so v Washingtonu pozdravili, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ameriški veleposlanik v Pretorii Reuben Brigety je v četrtek dejal, da ZDA menijo, da so na rusko tovorno ladjo, ki je decembra pristala v pomorskem oporišču v Cape Townu, naložili orožje in strelivo. Domnevno pošiljko Južne Afrike je označil za nesprejemljivo.

Južna Afrika je pripombe ameriškega veleposlanika v četrtek zavrnila. "Veleposlanikove pripombe spodkopavajo duh sodelovanja in partnerstva med državama", je v izjavi zapisal tiskovni predstavnik predsednika Cyrila Ramaphose Vincent Magwenya. Dodal je, da je razočaran, ker je veleposlanik nastopil kontraproduktivno.

Magwenya je kasneje napovedal preiskavo obtožb, kar so ZDA pozdravile. "To bi bil vsekakor dobrodošel korak," je novinarjem povedal tiskovni predstavnik State Departmenta Vedant Patel. "Zelo skrb vzbujajoč del tega je privez ruskega plovila, na katerega se nanašajo sankcije, v južnoafriškem pomorskem pristanišču," je še povedal.

Dejal je še, da bodo ZDA nastopile proti vsaki državi, ki bo s svojimi ukrepi podpirala nezakonito in okrutno rusko invazijo v Ukrajini. Ni pa želel povedati, ali bo to imelo kakšne posledice za Južno Afriko, potem ko so ZDA večkrat opozorile Kitajsko, naj ne dobavlja orožja Rusiji.

8.57 Zelenski potrdil načrt za reformo pravosodja za hitrejši vstop v EU

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek sporočil, da je odobril reformni načrt za izboljšanje kazenskega prava in sistema kazenskega pregona v državi, da bo ta skladen s standardi Evropske unije in z namenom hitrega vstopa vanjo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Preprosto povedano, naši državi moramo zagotoviti sistem zakona in reda, ki bo skladen z našim ciljem hitrega pristopa Ukrajine k EU," je v četrtkovem nočnem nagovoru dejal Zelenski in dodal, da mora vsak element sistema delovati tako, da se bodo ljudje resnično počutili varne in bodo čutili pravičnost.

"Zaupanje v državo temelji na zaupanju v tiste, ki delujejo v imenu države," je opozoril ter ocenil, da so organi pregona in tožilstvo pri tem ključnega pomena. Kot je še dejal ukrajinski predsednik, mora njegova država postati "kraj moči za Evropo in ves svobodni svet".

Po vojni mora biti Ukrajina po njegovih besedah država, katere model življenja spoštujejo vsi. "Pot do tja se začenja zdaj," je še naznanil.

Ukrajina je junija lani dobila status kandidatke za članstvo v EU, vendar pa se mora 27 članic še soglasno dogovoriti glede začetka pristopnih pogajanj s to državo. Pred tem mora Kijev še izpolniti sedem pogojev za vstop, med katerimi so tudi pravila, ki urejajo postopek izbire ustavnih sodnikov, in odločnejši boj proti korupciji v državi. Bruselj zahteva tudi izpolnjevanje standardov na področju pranja denarja in omejitev vpliva oligarhov.

7.50 Zunanji ministri EU v Stockholmu o Ukrajini in odnosih s Kitajsko

Zunanji ministri držav članic EU se bodo danes sestali na neformalnem zasedanju v Stockholmu, v ospredju katerega bo nadaljnja podpora Ukrajini pri njenem spoprijemanju z rusko agresijo. Pričakovati je tudi razpravo o predlogu novih sankcij proti Rusiji. Z vojno v Ukrajini bo prav tako povezana razprava o odnosih s Pekingom.

Na dvodnevnem zasedanju, ki se ga bo iz Slovenije udeležil državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin, bodo govorili o nadaljnji vojaški podpori Ukrajini v boju z rusko agresijo.

Pri tem se v zadnjih mesecih razprava osredotoča na dobave topniškega streliva, ki ga Kijevu močno primanjkuje. Države članice so se sredi marca dogovorile, da bodo Ukrajini v 12 mesecih dobavile milijon izstrelkov, in sicer iz lastnih zalog in tudi prek skupnega naročanja.

Novice To je trenutek, ki bi lahko obrnil celoten potek vojne

EU Ukrajino podpira še humanitarno in finančno, podpira pa jo tudi pri njenih prizadevanjih za članstvo v Uniji.

O tem sta v Kijevu v začetku tedna govorila ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je Zelenskemu predstavila tudi predlog 11. svežnja sankcij proti Rusiji. Pričakovati je, da bodo o tem svežnju, ki je namenjen predvsem preprečevanju izogibanja sankcijam, danes razpravljali zunanji ministri.

Novi sveženj naj bi vključeval tudi uvedbo sankcij proti več kitajskim podjetjem, ki sodelujejo z Rusijo. To bi lahko poslabšalo odnose s Kitajsko, ki bodo druga tema neformalnega zasedanja, znanega kot gymnich.

Razpravi o vojni v Ukrajini, o kateri naj bi ministri EU v soboto razpravljali tudi z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo, in odnosih s Kitajsko se sicer močno prepletata.

Novice Podpora deklaraciji o priznanju gladomora kot genocida

Novice Ruska vojaka zavrnila boj v Ukrajini. To ju je doletelo.

Novice Scholz: Evropska unija se mora spremeniti

Novice Na Putinovi paradi le en tank #video