Sreda, 10. 5. 2023, 7.01
11 mesecev, 2 tedna
441. dan vojne v Ukrajini
Ruska vojaka zavrnila boj v Ukrajini. To ju je doletelo.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
117
Ruska vojaka s Kamčatke sta bila obsojena na dve leti in pol zapora, ker se nista hotela bojevati v Ukrajini, je danes sporočilo združenje za človekove pravice OVD-Info. Lani je predsednik Vladimir Putin uvedel spremembe kazenskega zakonika, ki predvidevajo do tri leta zapora za kršitev nove določbe zakona. Kazni je konec aprila izreklo vojaško sodišče, Stepanova in Mihailova pa niso poslali v zapor, ker imata pravico do pritožbe.
17.22 Ukrajinske sile naj bi v Bahmutu pridobile nekaj ozemlja
14.22 Ruska vojaka zavrnila boj v Ukrajini. To ju je doletelo.
12.55 V napadu z droni na zahodu Rusije ranjeni ruski vojaki
12.45 FSB: Preprečili smo poskus atentata na šefa policije
9.29 Ruske enote ne bodo dovolile evakuacije osebja jedrske elektrarne Zaporožje
9.14 V bližini Bahmuta ubili bošnjaško-francoskega novinarja tiskovne agencije AFP
8.08 Francija poziva EU: Wagnerjevo skupino označite za teroristično organizacijo
7.00 Von der Leynova v Kijevu podprla ustanovitev posebnega sodišča za ruske zločine
17.22 Ukrajinske sile naj bi v Bahmutu pridobile nekaj ozemlja
Ukrajinske sile naj bi v Bahmutu na vzhodu Ukrajine, kjer že mesece potekajo intenzivni spopadi, pridobile nekaj ozemlja. Po besedah ustanovitelja ukrajinskega nacionalističnega bataljona Azov Andrija Bileckega je ukrajinska vojska v bližini mesta porazila vsaj dve ruski brigadi in zajela ujetnike, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Nov val spopadov sta sicer potrdili obe sprti strani. "Napadi so potekali na širini treh kilometrov in globini 2,6 kilometra," je na Telegramu sporočil Bilecki in dodal, da na tem ozemlju ni več ruskih vojakov, ukrajinske sile pa naj bi porazile vsaj dve ruski brigadi ter zajeli ujetnike.
Pred tem se je Jevgenij Prigožin, vodja ruske najemniške skupine Wagner, katere pripadniki se že dolgo bojujejo v Bahmutu in njegovi okolici, pritožil, da so ruske enote zapustile svoje položaje v bližini mesta. "Vse so pustili, pobegnili in pustili odprto fronto v širini skoraj dveh kilometrov in globini 400 metrov," je dejal in posvaril pred nadaljnjim ukrajinskim napredovanjem.
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je medtem v pogovoru za nemški časnik Bild ponovil besede obrambnega ministra Oleksija Reznikova, ki je konec aprila posvaril pred prevelikimi pričakovanji glede ukrajinske spomladanske ofenzive.
"Te protiofenzive ne smatrajte za zadnjo, saj ne vemo, kaj se bo iz nje izcimilo," je dejal Kuleba in pojasnil, da bi bila ta protiofenziva zadnja le, če bi ukrajinskim silam uspelo nazaj zavzeti vsa ozemlja, ki jih trenutno zaseda Rusija. Ob tem je ponovil tudi prošnje Kijeva po novih dobavah orožja.
V Moskvi navedb o tem, da naj bi nekatere ruske enote zapustile svoje položaje pri Bahmutu, za zdaj niso komentirali.
14.22 Ruska vojaka zavrnila boj v Ukrajini. To ju je doletelo.
Ruska vojaka s Kamčatke sta bila obsojena na dve leti in pol zapora, ker se nista hotela bojevati v Ukrajini, je danes sporočilo združenje za človekove pravice OVD-Info. Aleksander Stepanov in Andrej Mihailov sta bila spoznana za kriva neupoštevanja ukazov o sodelovanju v bojih med vojno.
Lani je predsednik Vladimir Putin uvedel spremembe kazenskega zakonika, ki predvidevajo do tri leta zapora za kršitev nove določbe zakona. Kazni je konec aprila izreklo vojaško sodišče, Stepanova in Mihailova pa niso poslali v zapor, ker imata pravico do pritožbe.
Lansko jesen je Putin ukazal mobilizacijo tristo tisoč vojakov za vojno v Ukrajini. Na sto tisoče ruskih moških je zapustilo državo, da bi se izognili vpoklicu. Februarja je 20-letnik z Urala naredil samomor v vojašnici blizu Moskve, potem ko ni hotel oditi na bojišče v Ukrajino.
12.55 V napadu z droni na zahodu Rusije ranjeni ruski vojaki
Ruske oblasti so danes sporočile, da so v jutranjih urah odbile napad dveh brezpilotnih letalnikov na rusko vojaško vadišče v regiji Voronež na zahodu države. Po poročanju lokalnih medijev pa je bilo v napadu ranjenih več kot deset ruskih vojakov.
"Napad z brezpilotnimi letalniki je bil odbit," je na Telegramu zapisal guverner ruske regije Voronež Aleksander Gusev. Ob tem je pojasnil, da je eden od dronov zgrešil objekt, drugega pa so ruske sile sestrelile, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Tarča napada naj bi bilo vojaško vadišče Pogonovo jugozahodno od mesta Voronež. Po poročanju lokalnih medijev je bilo v napadu ranjenih več kot deset ruskih vojakov. Reševalci so že prispeli na kraj dogodka in oskrbeli ranjene vojake.
Iz Rusije že vse od začetka invazije na Ukrajino februarja lani prihajajo poročila o številnih sabotažah. V četrtek je na jugu Rusije po napadu brezpilotnega letalnika zagorelo v rafineriji nafte Ilsk v regiji Krasnodar.
Prejšnjo sredo pa je Moskva sporočila, da je sestrelila dva ukrajinska brezpilotna letalnika in napad označila za poskus atentata na ruskega predsednika Vladimirja Putina.
12.45 FSB: Preprečili smo poskus atentata na šefa policije
Ruska varnostna služba (FSB) trdi, da je preprečila poskus atentata na vodjo policije v okupirani regiji Zaporožje. "FSB je preprečil poskus atentata na enega od šefov policije Zaporožja. Prva žrtev napadalca naj bi bil vodja policijskega oddelka v vasi Kirilovka," poroča ruska državna tiskovna agencija Tass.
"Med poskusom aretacije je bil zločinec oborožen, vendar so ga pripadniki specialnih enot FSB razorožili," še dodaja. Navajajo, da so "v bivališču aretiranega našli sestavne dele za izdelavo improvizirane eksplozivne naprave" in da je moški "državljan Ukrajine, star 31 let".
9.29 Ruske enote ne bodo dovolile evakuacije osebja jedrske elektrarne Zaporožje
Ruski vojaki preprečujejo zaposlenim v okupirani jedrski elektrarni Zaporožje, da bi s svojimi družinami zapustili mesto, je v sredo sporočila ukrajinska vojska.
"V Enerhodarju so ruski okupatorji organizirali tako imenovano "evakuacijo" za družinske člane zaposlenih v jedrski elektrarni Zaporožje, vendar zaposleni v elektrarni ne smejo zapustiti mesta," je v izjavi zapisal generalštab ukrajinskih oboroženih sil.
Oblasti, ki jih podpira Rusija, so odredile evakuacijo tisočih civilistov vzdolž južne fronte pred skorajšnjo ukrajinsko protiofenzivo. Enerhodar, kjer živi večina zaposlenih v nuklearki, je bil med 18 naselji, katerih prebivalce so konec tedna evakuirali in jih premestili v rekreacijske centre in hotele v južnih mestih Berdjansk in Kirilivka, druge pa so odpeljali v rusko regijo Rostov, je še sporočila ukrajinska vojska.
9.14 V bližini Bahmuta ubili bošnjaško-francoskega novinarja tiskovne agencije AFP
V bližini mesta Bahmut so v torek ubili novinarja agencije France-Presse, je francoska tiskovna agencija objavila na Twitterju.
Arman Soldin je bil ubit med raketnim obstreljevanjem na obrobju mesta Chasiv Yar blizu Bahmuta. 32-letni Soldin je bil rojen v Bosni in Hercegovini, svojo kariero pa je na AFP začel kot pripravnik v Rimu. Leta 2015 se je preselil v London, septembra 2022 pa je začel poročati iz Ukrajine, je poročal hrvaški Index.
Arman Soldin
8.08 Francija poziva EU: Wagnerjevo skupino označite za teroristično organizacijo
Francoski parlament je Evropsko unijo (EU) pozval, naj rusko skupino Wagnerjevih plačancev uradno razglasi za teroristično organizacijo, enako pa naj bi storili tudi v Združenem kraljestvu.
En ce jour de 🇪🇺, notre Assemblée nationale appelle à l’unanimité à inscrire #Wagner sur la liste des groupes terroristes de l’UE.
— Benjamin Haddad (@benjaminhaddad) May 9, 2023
Wagner assassine, massacre, pille, déstabilise nos démocraties. C’est l’honneur de notre pays de porter la voix de la justice face à ces actes. pic.twitter.com/0rTK4U0wZ5
Soglasno so sprejeli neobvezujočo resolucijo, katere cilj je spodbuditi 27 držav članic EU, da Wagnerjevo skupino uvrstijo na svoj uradni seznam terorističnih organizacij, kot so nedavno storile ZDA.
France’s National Assembly has voted to designate Russia’s paramilitary Wagner group as a terrorist entity.https://t.co/RFjzEkk6VU
— POLITICOEurope (@POLITICOEurope) May 9, 2023
"Kjerkoli delujejo, Wagnerjevi plačanci širijo nestabilnost in nasilje. Ubijajo in mučijo. Pobijajo in ropajo. Ustrahujejo in manipulirajo skoraj popolnoma nekaznovano," je dejal francoski poslanec Benjamin Haddad.
7.00 Von der Leynova v Kijevu podprla ustanovitev posebnega sodišča za ruske zločine
"Brez pravice ni miru," je na vrhu o zagotavljanju odgovornosti v Kijevu v torek izpostavila von der Leynova. Pri tem je omenila pravico za "neoborožene moške in ženske, ki so jih usmrtili na ulicah Buče", pravico za "matere, katerih otroke so ugrabili in jih deportirali v Rusijo" in pravico za "vse Ukrajince, katerih družine so bile ločene, katerih domovi so bili zravnani z zemljo in katerih življenja je uničila ruska agresija".
Po njenih besedah pravica zahteva odgovornost za ruske vojne zločine. "Zato si vsak dan prizadevamo za zbiranje dokazov in evidentiranje vsakega zločina," je dejala in dodala, da bo podprla ustanovitev posebnega sodišča za zločin agresije.
Ob tem je napovedala, da bo EU za namen zbiranja in hranjenja dokazov o ruskih zločinih ustanovila tudi mednarodni center za pregon na podlagi kaznivega dejanja ruske agresije na Ukrajino.
"Naredili bomo vse, kar je mogoče, da bodo vodja ruske agresije in njegovi sostorilci brez izjeme kaznovani za vse, kar so storili," pa je na Twitterju zapisal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
"Vesel sem, da smo se povsem jasno dogovorili, da mora biti odgovornost agresorja za zločin neizogibna," je dejal in dodal, da o modelu posebnega sodišča, vrstnem redu korakov, ki bodo pripeljali do začetka njegovega delovanja, in drugih vidikih lahko še razpravljajo.
V Kijevu je von der Leynova med drugim poudarila, da je Ukrajina del evropske družine, in Zelenskemu predstavila predlog novega svežnja sankcij proti Rusiji. Ob odhodu pa je za Evropsko novinarsko središče ENR, del katerega je tudi STA, povedala še, da Ukrajino zapušča "izredno navdušena nad odločnostjo Ukrajincev kljub velikim izzivom, s katerimi se srečujejo".
Ukrajinski predsednik, ki je v ponedeljek 9. maj razglasil za dan Evrope tudi v Ukrajini, pa je gostji dejal, da so protekcionistični ukrepi vzhodnih članic EU v zvezi z ukrajinskim žitom nesprejemljivi. Ob tem je izrazil pričakovanje, da se bo EU pri iskanju rešitev tega problema posvetovala s Kijevom. Von der Leynova je v luči tega napovedala oblikovanje skupne platforme za usklajevanje glede tega vprašanja.
117