Četrtek, 7. 9. 2023, 20.58
1 leto, 1 mesec
To je evropska prestolnica trgovine s kokainom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,42
Dejstvo, da je Antwerpen postal glavno evropsko pristanišče za tihotapljenje kokaina, vpliva tudi na povečanje števila uživalcev prepovedanih drog v mestu in tudi drugod po Belgiji.
V 13. stoletju je belgijsko pristanišče Antwerpen obogatelo s trgovino s soljo, v 16. stoletju je služilo s trgovino s sladkorjem, zdaj pa je glavno evropsko pristanišče še za en beli prah – kokain. Ta v Evropo prihaja iz Latinske Amerike.
Antwerpen je drugi največje pristanišče v Evropi za Rotterdamom in se razprostira na obeh bregovih reke Šeldt na več kot 11 tisoč hektarjih površine. Skozi njegove pomole gre vsako leto približno 240 milijonov ton tovora, piše britanski poslovni časnik Financial Times.
Mamila niso samo v zabojih z bananami
Antwerpen je bil stoletja trgovsko središče. V mestni hiši je tiskovni predstavnik antwerpenskega župana Johan Vermant pokazal na fresko, ki prikazuje zgodnje trgovce na doku. "Mesto je obogatelo s soljo iz 13. stoletja in sladkorjem iz 16. stoletja. Zdaj imamo opravka s še enim belim prahom". Pri tem je Vermant mislil na kokain, ki v pristanišče prihaja iz Latinske Amerike.
Belgijsko pristanišče je še zlasti zanimivo za tihotapce mamil, ker je glavno evropsko pristanišče za blago, ki mora hitro skozi carino, kot so na primer banane. A tihotapci mamil skrivajo mamila vsepovsod, ne samo v zabojih z bananami.
Rekordni zasegi kokaina
Belgijska policija je tako v zadnjih letih zasegla rekordne količine kokaina iz Latinske Amerike. Leta 2022 je skupna zasežena količina dosegla skoraj 110 ton prepovedane droge, v prvi polovici letošnjega leta pa so jih zasegli več kot 43 ton, piše britanski časnik.
Velik del kokaina, ki iz Latinske Amerike prihaja v Evropo, na stari celini vstopa v Antwerpnu. Na fotografiji vidimo nemške policiste, ki so odkrili mamila v zabojniku, ki je v Nemčijo prišel iz Antwerpna.
A to je le vrh kokainske gore. Le približno dva odstotka blaga, ki prihaja skozi Antwerpen, se skenira, pri čemer so zabojniki izbrani na podlagi obveščevalnih podatkov ali analize tveganja. "To je zelo neučinkovito," je za Financial Times dejal vodja belgijske carine Kristian Vanderwaeren.
Nova oprema, s katero bodo skenirali vse zaboje
Od leta 2028 naprej bodo, zahvaljujoč novi opremi, skenirali vse zabojnike, ki prihajajo iz Latinske Amerike in veljajo za visoko tveganje, je dejal Vanderwarean. Trenutno jih je nadzorovanih le okoli pet odstotkov.
Ukrepi so del novega vladnega načrta, objavljenega februarja letos, ki vključuje tudi imenovanje komisarja za droge, dodatno osebje za policijo in carino ter preverjanje preteklosti 16 tisoč pristaniških uslužbencev.
Povečanje proizvodnje kokaina in razmah kriminalnih združb
Povečanje pošiljk v Evropo sledi povečanju kolumbijske proizvodnje, ki ga poganjajo inovacije pri predelavi koke in mirovni sporazum iz leta 2016 med vlado in uporniško skupino Revolucionarne oborožene sile Kolumbije (Farc).
Pristanišče v Antwerpnu je drugo največje pristanišče v Evropi.
Belgijski organi pregona se poleg tega ne morejo kosati z visoko sofisticiranimi mednarodnimi mrežami za preprodajo mamil, ki uporabljajo obsežno pristanišče v Antwerpnu za oskrbo vse številnejših evropskih strank.
Krvavi spopadi kriminalnih tolp
Ker so pošiljke kokaina v Evropo prek Antwerpna v zadnjih letih narasle, so se povečali tudi nasilni incidenti med kriminalnimi združbami, ki se ukvarjajo s trgovino z mamili. Prihaja do napadov z granatami in molotovkami na hiše tekmecev ter zažiganje avtomobilov.
Lansko leto je tožilstvo v Antwerpnu zabeležilo 81 takih incidentov, kar je dvakrat več kot leta 2021. Na začetku letošnjega leta je v Belgiji zelo odmeval strelski napad, v katerem so med družinsko večerjo za njihovo mizo ustrelili štiri družinske člane, vključno z enajstletno deklico, ki je zaradi poškodb umrla.
Glavna tihotapca mamil se verjetno skrivata v Dubaju
Žrtev je bila nečakinja dveh najbolj razvpitih belgijskih ubežnikov, ki ju mednarodno iščejo zaradi trgovine z mamili in pranja denarja: Otmana in Junesa El Balutija. Oba se verjetno skrivata v Dubaju v Združenih arabskih emiratov (ZAE), od koder naj bi še naprej vodila svoje operacije z mamili.
Le približno dva odstotka blaga, ki prihaja skozi Antwerpen, se skenira, pri čemer so zabojniki izbrani na podlagi obveščevalnih podatkov ali analize tveganja.
Ameriška vlada je brata julija letos uvrstila na seznam sankcij zaradi tihotapljenja mamil in jima omejila možnost odpiranja bančnih računov v tujini. "Če vidite bombe in granate na ulicah Antwerpna, jih večino organizirajo ljudje, ki se skrivajo v Dubaju," je dejal belgijski pravosodni minister Vincent Van Quickenborne, ki je pod policijsko zaščito, potem ko so kriminalne združbe lani poskušale ugrabiti njega in njegovo družino.
Mednarodna kriminalna mreža od Latinske Amerike do Kitajske
Belgija je leta 2021 podpisala sporazum o izročitvi ZAE, vendar ji ni uspelo, da bi ji ZAE izročili ključne osumljence, kot sta brata El Baluti. Minister je dejal, da diplomatska prizadevanja za olajšanje izročitev iz teh varnih zatočišč še potekajo.
Po navedbah ameriških oblasti se mreža El Baluti razteza od dobaviteljev v Latinski Ameriki do podjetij na Kitajskem. Odvetnik, ki zastopa Junes El Balutija, ni želel komentirati te zgodbe. Odvetnik, ki zastopa njegovega brata, ni bil dosegljiv za komentar, piše Financial Times.
Naraščanje števila uživalcev prepovedanih drog
V Evropi maloprodajna cena kokaina že več let ostaja stabilna pri približno 50 evrih za gram, njegova čistost pa se je po podatkih Evropske agencije za nadzor drog (EMCDDA) povečala. Poraba se je povečala, pri čemer je analiza odpadne vode pokazala, da so mesta v Belgiji in na Nizozemskem med tistimi z najvišjimi koncentracijami.
Težave z mamili so v Belgiji tako pereče, da je država letos dobila komisarko za droge Ine Van Wymersch.
Zaradi naraščanja števila uživalcev prepovedanih drog je začela biti plat zvona tudi belgijska politika. Tudi zato, ker je na to težavo začelo vse glasneje opozarjati novo državljansko gibanje, ki ga sestavlja več kot 40 četrtnih odborov. Ta je pred dnevi poslala pismo belgijski vladi, v katerem je izpostavilo naraščajoče težave z drogami v številnih okrožjih Bruslja.
Rešitve belgijske komisarke za droge
Še zlasti vzbuja skrb naraščanje preprodaje cracka in kokaina. "Razmere so slabe, ker je veliko prizadetih ljudi in ni takojšnje rešitve," je v intervjuju za ameriški medij Politico dejala prva belgijska komisarka za droge Ine Van Wymersch.
Po njenih besedah je zasvojenost z mamili kompleksna težava, ki potrebuje kompleksne rešitve, pri čemer komisarka za droge izključuje višje kazni za uživalce prepovedanih drog. Kot pravi, je najpomembnejša naloga preprečitev prihoda kokaina iz Ekvadorja in Kolumbije v Evropo. To pa bo mogoče le z vseevropsko strategijo, je še prepričana Van Wymerscheva.
