Torek, 25. 7. 2023, 9.43
1 leto, 4 mesece
Termometri na 45 stopinj Celzija bodo čedalje pogostejši na teh treh svetovnih območjih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,00
Z nadaljnjim izkoriščanjem fosilnih goriv si še naprej sami kopljemo jamo, opozarjajo podnebni strokovnjaki. Potrebujemo ničelno stopnjo izpustov toplogrednih plinov, so prepričani.
Pogostost ekstremnih vročinskih valov bo v prihodnje hitro naraščala, kažejo izsledki raziskave organizacije World Weather Attribution (WWA). Tako bi lahko vročinski valovi postali reden pojav v Evropi, Severni Ameriki in na Kitajskem, vlade pa bi se morale nanje v prihodnosti bolje pripraviti, pišejo na portalu Sky News.
Študija kaže, da brez podnebnih sprememb, kakršne smo si zakuhali, do tako visokih temperatur v Evropi in Severni Ameriki praktično ne bi moglo priti in da so izpusti toplogrednih plinov za 50-krat povečali možnost za vročinski val, kakršnega doživljajo na Kitajskem.
Že v začetku meseca so temperature v delih teh treh območij dosegle 45 stopinj Celzija, kar že prinaša obsežne motnje in tveganje za zdravje.
Kot poroča SkyNews, ugotovitve raziskave sicer še niso bile strokovno pregledane, a kažejo, da je mogoče pričakovati, da se bodo vročinski valovi, kakršne smo izkusili v letošnjem juliju, pojavili enkrat na 15 let v Severni Ameriki, enkrat na deset let v Evropi in enkrat na pet let na Kitajskem.
Znanstveniki tudi opozarjajo, da bodo dogodki, kakršnim smo trenutno priče, postali še pogostejši - zgodili naj bi se na od dve leti do pet let, če temperatura zraste za dve stopinji Celzija.
Brez globalnega segrevanja bi bile takšne temperature v Evropi in Severni Ameriki skoraj nemogoče, Kitajska pa bi jih bila deležna le enkrat na 250 let.
Raziskovalci v WWA so uporabili razmeroma nov pristop - hitro analizo pripisovanja. Ta znanstvenikom ne omogoča trditev v smislu, da so določen ekstremni vremenski dogodek povzročile podnebne spremembe, lahko pa s primerjavo trenutnih dogodkov z zgodovinskimi podatki in podnebnimi modeli kvantificirajo, ali so podnebne spremembe povečale verjetnost, da se bo določen dogodek zgodil, in ali so ga naredile hujšega.
WWA je ugotovila, da so izpusti ogljikovega dioksida v ozračje zaradi izgorevanja fosilnih goriv povečali tudi temperaturo julijskih vročinskih valov.
Kaj se še da narediti?
"Svet ni nehal kuriti fosilnih goriv, podnebje se še naprej segreva in vročinski valovi postajajo vse bolj ekstremni. Tako preprosto je," je za Sky News dejala Friederike Otto, avtorica poročila in višja predavateljica podnebnih znanosti na Inštitutu za podnebne spremembe Grantham. Dodala je, da je ključnega pomena, da vlade na letošnji podnebni konferenci Združenih narodov z zakonom sprejmejo postopno opuščanje fosilnih goriv.
Poleg tega bodo potrebne prilagoditve na ključnih področjih, kot so zdravstvo, pridobivanje električne energije, zagotavljanje vode in spremembe v prometu, prav tako pa tudi v urbanističnem načrtovanju.
"Z nadaljnjim kurjenjem fosilnih goriv dodatno prispevamo k že nastalemu segrevanju v višini 1,1 stopinje Celzija, kar povzroča vedno hujše podnebne spremembe. Segrevanje se ne bo ustavilo, dokler emisij toplogrednih plinov ne zmanjšamo na nič," je prepričan Gareth Redmond-King, vodja mednarodnega programa pri enoti za obveščanje o energiji in podnebju v WWF. Kot rešitvi omenja hiter prehod na električna vozila in toplotne črpalke, ki jih poganja več vetrne in sončne energije.
