Torek, 14. 9. 2021, 22.22
3 leta, 2 meseca
Temačne prerokbe, ki napovedujejo velike katastrofe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,70
32
Če hočemo preprečiti katastrofalno prerokbo, jo moramo vzeti resno, trdi zgodovinar Ferguson. Poudarja tudi, da v 21. stoletju najbolj ogroža ameriško prevlado Kitajska. Na fotografiji: ameriška letalonosilka Ronald Reagan v Južnokitajskem morju.
Ne islamski fundamentalizem, ampak vzpon Kitajske je zaznamoval zadnjih dvajset let, je prepričan zgodovinar Niall Ferguson. Bolj kot evropski zavezniki so po njegovem mnenju za ZDA v novi hladni vojni s Kitajsko pomembni zavezniki v indijsko-tihomorskem območju.
"Ljudje želijo preroke. Zgodovinarji pišejo zgodbe o preteklosti, toda ljudje želijo zgodovino prihodnosti. A to pelje v paradoks. Prerokov od Kasandre naprej ljudje večinoma niso poslušali. Toda po drugi strani so se uresničile samo prerokbe prerokov, ki jih niso poslušali. Če ljudje poslušajo preroka, potem se lahko izognejo polomu – in prerokba se ne uresniči."
Neuslišani prerok in George Bush mlajši
Tako začne svojo kolumno o zadnjih dvajsetih letih po 11. septembru, ki je bila objavljena v ameriškem Bloombergu, ameriško-škotski zgodovinar Niall Ferguson. Spomni, da so pred terorističnim napadom na New York in Pentagon v ZDA obstajali preroki, ki so predvideli takšno katastrofo. Na primer Richard A. Clarke, nacionalni koordinator za boj proti terorizmu med letoma 1998 in 2003.
Prav nezmožnost, da bi ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega prepričali, da je Al Kaida nevarna, je zagotovila, da se je prerokba o terorističnih napadih uresničila.
Preroka Huntington in Fukuyama
Podobno se je po Fergusonovem mnenju zgodilo glede tez ameriškega politologa Samuela Huntingtona. Ta je leta 1993 svaril pred novim spopadom med zahodno in islamsko civilizacijo po koncu hladne vojne. Če bi več ljudi poslušalo Huntingtona, potem bi morda preprečili nevarnost spopada civilizacij in bi se njegova prerokba izkazalo za napačno. Namesto tega pa je večina verjela zgodnejšemu preroku: Francisu Fukuyami, ki je leta 1989 razglašal "konec zgodovine".
Po 11. septembru ZDA niso doživele novega terorističnega napada takšnih razsežnosti, v prvi vrsti zaradi učinkovitega zbiranja obveščevalnih podatkov, je prepričan Ferguson.
Ferguson tudi piše, da se po 11. septembru 2001 v ZDA ni več ponovil terorističen napad takšnih razsežnosti. Je boj ameriških vojakov proti teroristom v Afganistanu in Iraku obvaroval Američane v domovini, se sprašuje zgodovinar. Ali, kar je bolj verjetno, takšnega napada v ZDA ni bilo več, ker so teroristi rajši napadali cilje v državah, ki so jih napadli in zasedli Američani?
Boj obveščevalcev proti terorizmu
Ferguson namiguje, da do napada takšnih razsežnosti v ZDA ni prišlo zato, ker so bili podobni napadi preprečeni predvsem z učinkovitim zbiranjem obveščevalnih podatkov in protiteroristično dejavnostjo na ozemlju ZDA, ne pa z dragimi ameriški vojaškimi posredovanji v tujini.
Ta posredovanja so se iz strmoglavljenja protiameriških režimov hitro spremenila v tako imenovane izgradnje držav in v boj proti upornikom, ki je zahteval na tisoče ameriških življenj in stotine tisoče neameriških življenj.
Bi lahko le Al Gore preprečil napad na Irak?
Če Al Kaida 11. septembra 2001 ne bi izvedla terorističnih napadov na New York in Pentagon, Američani skoraj zagotovo ne bi napadli Afganistana. Kaj pa Irak? "Glede na to, kako je bil 11. september cinično izrabljen za strmoglavljenje Sadama Huseina, je lahko verjeti, da bi našli drug povod za napad na Irak. V tem pogledu bi bil lahko svet brez 11. septembra še vedno svet, v katerem bi obstajal zapor Abu Graib (zapor, v katerem so ameriški vojaki mučili iraške ujetnike, op. p.). Da bi si predstavljali svet, v katerem ne bi bilo iraške vojne, bi potrebovali drugačno spremembo v zgodovini – takšno, v kateri bi Al Gore zmagal na ameriških predsedniških volitvah leta 2000."
Atentat bosanskega Srba Gavrila Principa na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu leta 1914 je imel veliko večje posledice kot napad Al Kaide na ZDA 11. septembra 2001, pravi Ferguson.
Džihadistični "tiger" v travi
Ferguson omeni tudi zgodbo o gozdarju in narave neveščem popotniku. Medtem ko popotnik ne vidi ničesar v travi, izkušeni gozdar vidi, da v travi preži tiger. Po napadih 11. septembra "politični razred v Washingtonu v travi ni videl ničesar, a je mislil, da vidi ogromnega zmaja, ki bruha ogenj. Enajsti september je postal Pearl Harbor, pripadniki Al Kaide pa so postali "islamofašisti". Pozneje je Sadam Husein postal Hitler, Bagdad leta 2003 (ko je bil strmoglavljen Sadam Husein, op. p.) pa je postal Pariz leta 1944 (ko je bil osvobojen nacistične okupacije, op. p.). V resnici je bil v travi le tiger – džihadistična grožnja, ki pa je ni mogoče primerjati s fašističnimi režimi v času druge svetovne vojne".
Ne Pearl Harbor, ampak atentat na Kennedyja
Po Fergusonovem mnenju je bolj kot primerjava z japonskim napadom na Pearl Harbor leta 1941 ustrezna primerjava 11. septembra z atentatom na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja novembra 1963 v Dallasu.
"Ne vemo, ali bi ZDA povečale svojo vpletenost v vietnamsko vojno, če bi Lyndon Johnson ostal podpredsednik. Tako kot ne vemo, ali bi prišlo do napada na Irak, če ne bi bilo 11. septembra. A je med tema dogodkoma več kot samo rahla podobnost: spektakularno, skorajda svetoskrunsko dejanje terorizma na ozemlju ZDA, ki mu je sledilo veliko prelivanje krvi v tujini."
Druga hladna vojna
Ferguson tudi piše, da se leta 2001 ni zavedal, da bo vzpon Kitajske predstavljal večji strateški izziv za ZDA kot islamski fundamentalizem. Zdaj med ZDA in vzpenjajočo se Kitajsko poteka hladna vojna oziroma druga hladna vojna, kot jo imenuje zgodovinar (prva hladna vojna je bila med ZDA in Sovjetsko zvezo).
Ameriški napad na Irak leta 2003 bi se morda zgodil, četudi Al Kaida leta 2001 ne bi napadla ZDA, pravi Ferguson. Na fotografiji: strmoglavljenje kipa Sadama Huseina v Bagdadu.
Pri čemer je kitajsko gospodarstvo in prebivalstvo precej večje, kot je bilo sovjetsko. Kitajsko gospodarstvo je tudi bolj prepleteno z ameriškim, kot je bilo samozadostno sovjetsko gospodarstvo.
V prvi hladni vojni je tekmovanje med supersilama potekalo na področju razvoja konvencionalnega in jedrskega orožja, medicine in raziskovanja vesolja. Danes pa želijo supersile zmagati na področju zelenih tehnologij, umetne inteligence in kvantnega računalništva.
Kdo bo zmagal v drugi hladni vojni?
Številni so v tej tekmi ZDA že odpisali, in sicer zaradi slabega odziva Trumpove administracije na pandemijo covid-19 ter slabe izpeljave odhoda iz Afganistana v času Bidnove administracije.
Kitajska, ki jo od leta 2012 vodi Ši Džinping, postaja z dneva v dan vse bolj tehnološko, gospodarsko in vojaško močna.
A Fergusonu se zdi, da ima Kitajska globlje strukturne težave kot ZDA – postopno staranje in zmanjševanje kitajskega prebivalstva, prevelika zadolženost kitajskega gospodarstva in odvisnost od termoelektrarn na premog.
Četverica proti Kitajski
"Fiasko v Kabulu je morda razočaral evropske zaveznike ZDA. Toda kako pomembni so evropski zavezniki v drugi hladni vojni, ki je čeztihomorski in ne čezatlantski spor? Zagotovo manj kot drugi člani nastajajočega zavezništva, znanega kot Četverica (ang. Quad, op. p.): Avstralija, Indija in Japonska," še poudarja Ferguson.
32