Sreda, 2. 9. 2020, 8.12
3 leta, 7 mesecev
"Sovraštvo, ki nas je udarilo, je še vedno tukaj"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,04
11
Časnik Charlie Hebdo je začetek sojenja zaznamoval s ponovno objavo karikatur preroka Mohameda.
V Parizu se je danes ob strogih varnostnih in zdravstvenih ukrepih začelo sojenje 14 obtoženim za sodelovanje pri terorističnem napadu na satirični časopis Charlie Hebdo, ki je začetek sojenja zaznamoval s ponovno objavo karikatur preroka Mohameda.
Sojenje bi se moralo začeti že maja, a so ga zaradi pandemije novega koronavirusa preložili. Enajst obtoženih se bo sojenja udeležilo, trem pa bodo sodili v odsotnosti. Domnevno naj bi zbežali v Irak in Sirijo, kjer naj bi po nekaterih nepotrjenih informacijah med bojem v vrstah Islamske države tudi umrli, poroča BBC.
Sojenje poteka na posebnem sodišču v francoski prestolnic. Sojenje spremljajo v dveh prostorih v dvorani, ograjenih s steklom, varuje pa jih več zamaskiranih policistov. Eden od obtožencev ni v teh posebnih prostorih, saj je bil po plačilu varščine izpuščen iz pripora.
Poleg glavne sodne dvorane so spremljanju sojenja prek velikih zaslonov namenjene še tri druge dvorane. Na območju okoli kompleksa sodišč so ob začetku procesa močno zaostrili varnost.
Francoski tožilec Jean-François Ricard je pred tem zavrnil očitke, da se bodo na sodišču znašle samo "majhne ribe". "Gre za posameznike, ki so bili vključeni v logistično pripravo dogodka, ki so zagotovili denar, orožje in namestitev. Vse to je ključno za izvedbo terorističnega napada," je zatrdil.
Skupno je bilo ubitih 17 ljudi
V pokolu, ki sta ga 7. januarja 2015 v uredništvu Charlie Hebdoja izvedla brata Said in Cherif Kouachi, potomca alžirskih priseljencev, je bilo ubitih 12 ljudi, med njimi tudi več najbolj znanih francoskih karikaturistov. "Maščevali smo preroka Mohameda. Ubili smo Charlie Hebdo," sta kričala na ulici.
Dva dneva pozneje ju je na obrobju Pariza ubila elitna enota francoske žandarmerije. Prav tako 9. januarja je na prizorišče stopil njun 32-letni pomagač malijskih korenin Amedy Coulibaly. V judovski košer trgovini Hyper Cacher je zajel več talcev. Preden ga je policija ustrelila, je štiri izmed njih ubil. Že dan pred tem je Amedy Coulibaly v predmestju Pariza ubil policistko.
V napadih islamskih skrajnežev na Charlie Hebdo, na policistko in judovsko trgovino je bilo tako januarja 2015 skupno ubitih 17 ljudi. Štirinajst ljudi je zdaj obtoženih, da so zagotovili logistično podporo napadalcem.
Številni tako v Franciji kot po svetu niso hoteli "biti Charlie". Marsikomu so se namreč zdele objave Mohamedovih karikatur v tedniku, ki je s svojimi objavami pogosto šokiral javnost, korak predaleč.
V imenu svobode govora se je rodilo geslo "Je suis Charlie"
Odzivi na teroristični napad so prihajali z vsega sveta. V imenu svobode govora se je rodilo geslo "Je suis Charlie", kar v slovenščini pomeni "jaz sem Charlie". Za svojega so ga vzele tudi množice ljudi, ki so se 11. januarja 2015 v znak solidarnosti zbrale na ulicah številnih mest po svetu.
A številni tako v Franciji kot po svetu niso hoteli "biti Charlie". Marsikomu so se namreč zdele objave Mohamedovih karikatur v tedniku, ki je s svojimi objavami pogosto šokiral javnost, korak predaleč.
"Nikoli se ne bomo uklonili. Nikoli ne bomo odnehali."
Časnik Charlie Hebdo je začetek sojenja zaznamoval s ponovno objavo karikatur preroka Mohameda, ki so v islamskem svetu povzročile veliko razburjenja, saj jih dojemajo kot žaljive do preroka Mohameda. Karikature je leta 2005 prvi objavil danski časnik Jyllands-Posten, leto kasneje pa jih je objavil tudi francoski tednik. Objava je sprožila ogorčenje in nemire v muslimanskem svetu.
"Nikoli se ne bomo uklonili. Nikoli ne bomo odnehali," je v uvodniku v današnji številki zapisal direktor časnika Laurent Sourisseau. "Sovraštvo, ki nas je udarilo, je še vedno tu in od leta 2015 si je vzelo čas, da je mutiralo, spremenilo videz, postalo neopazno in potiho nadaljuje svojo neusmiljeno križarsko vojno," je po poročanju STA dodal Sourisseau.
Prelomna točka, ki je naznanila val džihadističnih napadov
Dogodki iz januarja 2015 v spominu francoske javnosti ostajajo prelomna točka, ki je naznanila val džihadističnih napadov, v katerih je skupno umrlo več kot 250 ljudi. Francija je po napadih spoznala, da je džihadistična grožnja dobila povsem nove razsežnosti. Meseci, ki so sledili, so potrdili začetek novega obdobja, saj se je po pozivih skrajne skupine Islamska država (IS) zvrstilo več napadov, še piše STA.
Najbolj krvava napada sta se zgodila v Parizu in Nici. 13. novembra 2015 je tako trojica napadalcev na območju stadiona Stade de France, v barih in restavracijah v vzhodnem delu Pariza in v dvorani Bataclan skupno ubila kar 130 ljudi, 14. julija 2016 pa je napadalec tunizijskih korenin v Nici med praznovanjem nacionalnega praznika s tovornjakom do smrti povozil 86 ljudi.
11