Ponedeljek, 17. 3. 2014, 15.15
6 let, 2 meseca
Skrivnostni let in nenavadna dejstva, na katera iščemo odgovore
Medtem ko se nadaljuje iskanje pogrešanega letala, strokovnjaki iščejo odgovore na vprašanja v zvezi s skrivnostnim izginotjem. Trenutno so osredotočeni na pilote in druge člane posadke.
Vprašanje se pojavlja tudi glede zadnjega sporočila, ki je prišlo iz pilotske kabine po tem, ko je bil komunikacijski sistem že izključen. Ne vedo namreč, kdo ali je izrekel besede: pilot, kopilot ali morda tretja oseba. Ob tem malezijski minister za promet trdi, da pilota nista zahtevala, da bi letela skupaj, zato obstaja tudi možnost, da nista načrtovala ugrabitve, skrivnostnost pa se s tem še poglablja.
Glavni inšpektor Khalid Abu Bakar je na novinarski konferenci dejal, da so številne tuje obveščevalne agencije preverile vse potnike, vendar pri tem ni jasno, za kakšno preverjanje je šlo.
Ali so preverjali, če je kateri od potnikov ali članov posadke povezan s kakšno teroristično organizacijo? Ali je bilo kateremu potniku prepovedano potovanje z letalom? So bili preverjene morebitne posebne težave potnikov?
Do neke mere je mogoče verjeti, da sprva niti posadka niti potniki niso vedeli, da se nekaj čudnega dogaja. Tisti, ki ni v pilotski kabini, ne more vedeti, kaj se dogaja, niti kateri od pilotov, če ob spremembi smeri ravno ni bil prisoten.
Druga možnost je, da so potencialni ugrabitelji imeli podporo v pilotski kabini in so potnikom organizirano grozili.
Tretja teorija pa je, da se je letalo dvignilo na precej višjo nadmorsko višino, kmalu po tem, ko je spremenilo smer in s tem pri potnikih povzročilo hipoksijo – t.j. zmanjšano količino kisika, kar povzroči zmedenost in omotičnost, lahko tudi smrt.
Tudi če bi bila znana približna lokacija, bi lahko signal ovirala globina, pa tudi ostanki letala, pod katerimi bi skrinjica lahko bila ujeta. Ker slednja signal oddaja le 30 dni, se čas počasi izteka.
V primeru, da skrinjico najdejo, še vedno ni nujno, da bodo ugotovili, kaj se je pravzaprav zgodilo. Lahko se namreč zgodi, da na posnetku iz pilotske kabine, ki je lahko dolg največ dve uri, ne bo ključnih podatkov in dokazov, ali je nekdo prišel v kabino in sam spremenil smer letala.
Na južni del Indijskega oceana so se usmerili predvsem zato, ker bi bilo tam letalo zunaj dosega radarjev. Če bi letel bolj severno, bi ga radar verjetno zaznal.
V primeru, da je letalo padlo v morje, pa dejstvo ostaja: veliki deli letala niso več na gladini, možno pa je, da bi še vedno našli manjše dele, pa tudi rešilne jopiče in sedeže.
Boeing 777 je zelo veliko letalo in za pristanek potrebuje najmanj dober kilometer in pol dolgo stezo. Če bi to komu uspelo, je potem težko poskrbeti, da bi tako letalo ostalo neopaženo.