Sreda, 26. 2. 2025, 22.46
3 ure, 30 minut
Se je Friedrich Merz ujel v lastno past?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
Po volitvah so zamisel za reformo fiskalnega pravila še pred sklicem novega nemškega parlamenta najprej predstavili Zeleni. Merz je dan po volitvah to zamisel zagovarjal, zdaj pa je spet bolj zadržan.
Pred volitvami je vodja CDU Friedrich Merz zavračal predloge SPD o reformi fiskalnega pravila oziroma dolžniške zavore. Hkrati je nabiral glasove z obljubami o nižjih davkih. Zdaj, ko bo prevzel oblast, pa se je znašel pred vprašanjem, kje dobiti denar, ki ga bo med drugim potreboval za večje obrambne izdatke, s katerimi bo uresničil napovedano prednostno nalogo svoje prihodnje vlade: večjo obrambno neodvisnost od ZDA.
Ko je leta 2008 izbruhnila svetovna finančna kriza in je nemški javni dolg presegel 60 odstotkov bruto domačega proizvoda, ki ga kot najvišjo dovoljeno mejo določa Maastrichtski sporazum, je Nemčija v začetku leta 2009 v ustavo zapisala fiskalno pravilo oziroma dolžniško zavoro (nem. schuldenbremse).
Fiskalna oziroma dolžniška zavora kot nemški prisilni jopič?
To pravilo oziroma zavora določa, da letni strukturni proračunski primanjkljaj na zvezni ravni ne sme preseči 0,35 odstotka BDP. Mnenja o dolžniški zavori, ki je začela veljati leta 2016, so v Nemčiji deljena. Del ekonomistov jo podpira, drugi ji nasprotujejo (britanski medij Economist je uzakonitev fiskalne zavore opisal z besedami, da se je Nemčija odločila, da sama sebi nadene prisilni jopič).
S pomočjo dolžniške zavore je Nemčija znižala javni dolg malce pod 60 odstotkov, a je nato leta 2020 prišla pandemija covida-19. Nemčija je takrat začasno zamrznila dolžniško zavoro, ker je država potrebovala denar za plačevanje izdatkov, povezanih s pomočjo za premagovanje posledic zajezitvenih ukrepov. Leta 2023 je zavora znova vstopila v veljavo.
Hitra sprememba dolžniške zavore
Odprava oziroma omilitev dolžniške zavore je znova postala vroča tema, ko je o tem dan po zmagi na volitvah govoril najverjetnejši novi nemški kancler, krščanski demokrat Friedrich Merz. To tema na ponedeljkovi novinarski konferenci ni načel sam, ampak jo je omenil v odgovoru na novinarsko podvprašanje o dolžniški zavori.
Odhajajoči kancler Olaf Scholz je zadržan glede hitre spremembe fiskalnega pravila (v Nemčiji ga poznajo pod imenom dolžniška zavora). Je pa Scholz pred meseci skušal nemško milijardno pomoč za Ukrajino izvzeti iz dolžniške zavore, čemur je nasprotovala liberalna FDP. To nasprotovanje je bilo tudi razlog za propad koalicije SPD-Zeleni-FDP in posledične predčasne volitve.
Ker je za spremembe pri fiskalnem pravilu oziroma dolžniški zavori potrebna sprememba ustave, zvezni parlament v novem sklicu pa bi bil temu morda manj naklonjen, je Merz predlagal, da bi spremembe izglasovali že v dozdajšnjem sklicu parlamenta, v katerem imajo CDU/CDS, SPD in Zeleni ustavno večino, tj. več kot dve tretjini sedežev.
Merz v torek stopi korak nazaj
Dozdajšnji parlament bo deloval do vključno 24. marca, kar pomeni, da je časa za morebitno ustavno spremembo še štiri tedne. Na novinarski konferenci pa Merz ni pojasnil, ali se zavzema za reformo dožniške zavore ali pa za ustanovitev posebnega sklada na zvezni ravni. Je pa v torek Merz stopil korak nazaj in pred sejo poslanske skupine CDU/CSU povedal, da ni za hitro reformo dolžniške zavore.
Tudi glavni tajnik poslanske skupine CDU/CSU v zveznem parlamentu Thorsten Frei je v torek v radijskem intervjuju jasno povedal, da CDU/CSU ni za hitro reformo dolžniške zavore. Glede na zelo dinamične zunanjepolitične spremembe pa Frei ni izključil možnosti, da bodo potrebne zelo hitre odločitve na področju zunanje in varnostne politike.
Merzev posebni sklad do 300 milijard evrov
Kot piše nemški medij Stern, je Freijeve besede treba razumeti kot odprtost CDU/CSU za poseben sklad oziroma za izjemo, po kateri dolžniška zavora ne bi veljala za obrambni proračun. Iz CDU/CSU so pozneje sporočili, da je imel Merz v mislih poseben sklad v višini do 300 milijard evrov.
Nemčija bo potebovala veliko denarja, če bo hotela okrepiti svojo vojsko.
Ta sklad je povezan z doseganjem večje obrambne neodvisnosti od ZDA, ker glede na zadnje izjave predstavnikov Trumpove administracije, na primer podpredsednika ZDA J. D. Vancea na Münchenski varnostni konferenci, zaščita znotraj Nata ni več zagotovljena. To je temeljito spremenilo prejšnje stanje, trdijo v CDU/CSU.
AfD in Levica lahko skupaj preprečita ustavne spremembe
Naglica pri spremembah glede nemškega prihodnjega zadolževanja, ki jo je v ponedeljek omenil Merz, je povezana s tem, da bo stanje v novem sklicu parlamenta, ki se bo prvič sestal 25. marca, veliko bolj zapleteno. AfD in Levica bosta imela skupaj tretjino poslancev. To pomeni, da lahko stranki preprečita vsako ustavno spremembo.
Naglica, ki jo je v ponedeljek predlagal Merz, je spravila v slabo voljo SPD. Odhajajoči vodja poslanske skupine SPD Rolf Mützenich je tako javno grajal Merza, ker je ta pred volitvami vedno znova zavračal predloge SPD o ustavnih spremembah glede dolžniške zavore, po volitvah pa je popolnoma spremenil mnenje.
Scholzev posebni sklad za obrambo
Kot piše Stern, sta pri spremembi dolžniške zavore le dve možnosti in pol. Dozdajšnji nemški kancler Olaf Scholz je v svojem govoru po ruskem napadu na Ukrajino leta 2022 predlagal eno od možnosti: posebni sklad.
FDP in njen voditelj Christian Lindner, ki je bil v Scholzevi vladi finančni minister, sta lani nasprotovala izvzetju pomoči Ukrajini iz dolžniške zavore. Na volitvah se FDP ni uspelo prebiti v parlament, Lindner pa je že napovedal odhod iz politike.
Poenostavljeno povedano je to dolžniški sklad, ki je zunaj zveznega proračuna. Vendar mora biti takšen posebni sklad vezan na točno določen namen – na primer za ponovno oborožitev nemške vojske. Kakršnikoli drugi izdatki torej ne bi bili dovoljeni.
Tudi posebni sklad zahteva ustavno večino
Da bi zagotovili, da dolžniška zavora, določena v ustavi, ne velja za posebni sklad, mora biti posebni sklad tudi ustavno izključen iz zavore. Za to je potrebna dvotretjinska večina v bundestagu.
Kot piše Stern, v Nemčiji že dolgo primanjkuje denarja (mišljen je seveda denar za proračunske izdatke). Samo v tekočem proračunskem letu manjka dvomestna milijardna vsota. Tudi zato stara vlada (SPD, Zeleni in FDP) ni sprejela proračuna, ampak se je sesula prav pri tem vprašanju. CDU/CSU je, ko je bila v opoziciji, odločno zavračala spremembe glede fiskalne zavore.
Pred volitvami Merz obljublja nižje davke, zdaj potrebuje več denarja za obrambo
Toda zdaj mora Merz vladati. Pred volitvami je obljubljal postopne davčne olajšave. Samo v nekaj letih bi to po pisanju Sterna znašalo 90 milijard evrov manj prilivov iz davkov v proračun na leto. Poleg tega CDU/CSU v prihodnjih letih napoveduje povečanje obrambnih izdatkov. Lani je Nemčija za obrambo dala 2,1 odstotka BDP, novi cilj je 3,5 odstotka.
Če ne bo prišlo do ustavnih sprememb glede dolžniške zavore do 24. marca, bo moral Merz v novem sklicu parlamenta računati na to, da ima AfD skupaj z Levico tretjino sedežev, s čimer lahko obe stranki blokirata ustavne spremembe. Seveda je vprašanje, ali bi AfD in Levica, ki sta ideološko popolnoma različni, stopili skupaj pri tem vprašanju.
Če ne bo prišlo do sprememb do 24. marca, bo v novem sklicu težje spreminjati ustavo, čeprav je veliko vprašanje, ali bosta AfD in Levica, ki sta ideološko na popolnoma nasprotnih bregovih, združili moči in skupaj izglasovali blokado ustavnih sprememb.
Bo Merz razglasil izredne razmere?
Merz ima sicer možnost, da bi ob novem sklicu bundestaga zahteval razglasitev posebnih izrednih razmer, s čimer bi omogočil zamrznitev dolžniške zavore. Za to zadostuje navadna večina v parlamentu, na primer zgolj glasovi CDU/CSU in SPD. Je pa proti temu mogoče vložiti tožbo: za tožbo bi bila potrebna tretjina poslancev bundestaga – torej AfD in Levice.
Še vedno pa obstaja zanka: v nujnih primerih je mogoče uporabiti le manjše zneske in ne toliko sredstev, kot bi jih dejansko potrebovali.
Zvijača, s katero bi na svojo stran dobili Levico?
Alternativa bi lahko bila ustanovitev posebnega sklada, ki ne bi bil namenjen ponovnemu oboroževanju, ampak na primer za naložbe v infrastrukturo. S tem bi lahko k spreminjanju ustave pritegnili poslansko skupino Levice. Obenem bi se s tem sprostila sredstva za nemško vojsko v rednem proračunu.
Pojavljajo se zamisli, da bi ustavne spremembe dolžniške zavore izglasovali skupaj z Levico, pri čemer bi Levici ugodili z večjimi javnimi naložbami. Težava je, da je CDU na kongresu leta 2018 izglasovala, da ne sodeluje niti z Levico niti z AfD. To pomeni, da bi morala CDU najprej prelomiti lastno pravilo o nesodelovanju z Levico.
Šlo bi za premišljen manever, ki bi sprožil dve vprašanji: ali bi se Levica dejansko strinjala s tem prozornim trikom? In ali bi CDU/CSU opustila svojo odločitev iz leta 2018 o nesodelovanju z Levico?
Slovenija in fiskalno pravilo
Tudi Slovenija je v ustavo zapisala fiskalno pravilo, in sicer leta 2013. Leta 2015, ko je začelo fiskalno pravilo veljati, je bil sprejet še izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu. Slovenija se je fiskalnemu pravilu zavezala z ratifikacijo mednarodne pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji. Z omenjeno ratifikacijo se je Slovenija zavezala tudi k ustanovitvi fiskalnega sveta.
Fiskalno pravilo je pobuda evropskih voditeljev iz leta 2011 (seveda je imela veliko vlogo pri tem Nemčija), s katerim so želeli omejiti zadolževanje držav in poglabljanje takratne dolžniške krize v evropskem območju. Določa, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku. Pod proračuni države so mišljeni državni proračun, zdravstvena in pokojninska blagajna, proračuni lokalnih skupnosti ter neposredni uporabniki državnega in lokalnih proračunov, ki se več kot 50-odstotno financirajo iz javnofinančnih sredstev. Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah za državo, kot so med drugim naravne nesreče.
Po podatkih Sursa je slovenski javni dolg konec leta 2023 znašel 68,4 odstotka BDP. Leta 2015 je imela naša država javni dolg v višini 82,6 odstotka BDP (tako visok dolg je nastal, ker je država prevzela dolgove bank in preostalega gospodarstva do tujine).
