Četrtek, 22. 8. 2024, 16.07
3 mesece
Rusijo lahko zaustavi samo enako močna vojaška sila. In to ni Ukrajina.
V ozadju nedavnega presenetljivega ukrajinskega vdora na rusko ozemlje v obmejni regiji Kursk je ukrajinska namera, da Rusijo prisili k pogajanjem, a je vprašanje, ali bo takšna taktika obrodila sadove, ocenjuje Jelena Juvan s katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Opozarja, da ukrajinska vojska ni sposobna dolgotrajnejšega učinkovitega ofenzivnega delovanja v tej regiji, čudi pa se tudi neučinkovitemu in počasnemu odzivu Rusije. Kdo, če ne Ukrajina, lahko ustavi Rusijo? Smo na pragu tretje svetovane vojne? Katere bodo naslednje poteze beloruskega predsednika Lukašenka in ukrajinskega predsednika Zelenskega? Je možna destabilizacija Rusije od znotraj in kako verjetna so mirovna pogajanja?
S strateškega vidika je presenečenje, da ukrajinska vojska vse svoje ofenzivno delovanje usmerja v regijo Kursk, glede na to, da Rusija nadaljuje z ozemeljskim napredovanjem v ukrajinskem Donbasu. Jelena Juvan s Fakultete za družbene vede (FDV) analizira, da je ukrajinska vojska za napad izbrala ozemlje, kjer Rusija ni imela zgrajenih dovolj obrambnih zmogljivosti, vendarle pa ocenjuje, da Ukrajina ne more prodreti globje v rusko ozemlje glede na kadrovske in oborožitvene omejitve.
Blag odziv Rusije ne bo povrnil ukrajinskih ozemelj
"Nekoliko preseneča dokaj blag odziv ruske strani, ker gre vendarle za napad na njeno nacionalno ozemlje. Morda gre res za to, da je šlo za zelo močan element presenečenja, saj je Rusija pravzaprav izvedla le množično evakuacijo civilistov, manj pa je delovala obrambno. Rusko stran so dobili nepripravljeno, vendar pa to ne bo povrnilo zasedenih ozemelj v Ukrajini, predvsem pa ne bo prineslo miru v Ukrajini," meni Juvanova.
Razmere v Ukrajini lahko dodatno zaplete Belorusija, saj je njen predsednik Aleksander Lukašenko napovedal, da bo na mejo z Ukrajino poslal več kot 100.000 vojakov oziroma tretjino oboroženih sil, opozarja Jelena Juvan s katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Se bo vpletel Lukašenko?
Opozarja, da lahko razmere dodatno zaplete tudi Belorusija, saj je njen predsednik Aleksander Lukašenko napovedal, da bo na mejo z Ukrajino poslal več kot 100.000 vojakov oziroma tretjino oboroženih sil. Bi se lahko beloruski diktator vpletel v vojno? Profesorica na FDV meni, da to ni izključeno, a je vse odvisno od ruskega predsednika Vladimirja Putina, saj Lukašenko vse poteze vleče v dogovoru z njim.
Zakaj Putin ne brani Kurska?
"Morda Ukrajina naivno pričakuje, da bo zaradi vdora v regijo Kursk Putin pristal na neka pogajanja, ampak v vsem tem času, od februarja 2022, je jasno, da ni pripravljen na nobena pogajanja ali odstopanja in da tudi tokrat ne bo," ocenjuje Juvanova. Hkrati pravi, da težav s kadri in oborožitvijo nima samo Ukrajina, ampak tudi Rusija. Pokazalo se je, da Rusija, kljub temu da je vojaška velesila, ne mora tako na hitro premakniti večjega števila sil in braniti napadene regije Kursk.
"Tudi če bi bilo Putinu ta hip vseeno za to regijo, gre vendarle za 200.000 njegovih državljanov, ki so jih morali evakuirati in on je odgovoren za njihovo varnost. Verjetno gre res za to, da potrebuje čas za prestrukturiranje oziroma aktiviranje dodatnih sil. Zaveda se tudi, da se mu lahko zgodi, če premakne del sil z ukrajinskih bojišč, da ukrajinska vojska povrne nekatera ozemlja," analizira profesorica na FDV.
Totalna vojna?
V kontekstu nedavnih ukrajinskih napadov z droni, ki so bili usmerjeni tudi proti Moskvi, Juvanova dvomi, da bi bila ukrajinskemu predsedniku Volodimiru Zelenskemu v interesu totalna vojna z Rusijo na njenem ozemlju. Opozarja, da Rusija razpolaga s taktičnim in strateškim jedrskim orožjem.
Omenjene ukrajinske napade vidi predvsem kot poskus destabilizacije razmer v Rusiji. "Ne vemo, kakšen učinek to ima, ampak zdi se, da so Rusi, bolj kot so zunanje ogroženi, notranje enotni. To je sicer predvsem posledica cenzure, ne vemo, ali je res tako." Ukrajina torej poskuša doseči, da bi Rusi občutili vojno in se obrnili proti Putinu, ki pa je po mnenju Juvanove vse močnejši, saj je uspešno odstranil vse, ki so mu nasprotovali.
Kaj je vir ekonomske moči Rusije?
Strinja se, da je eden od razlogov za močan Putinov položaj tudi dobro ekonomsko stanje Rusije. Časnik Economist je nedavno v analizi gospodarskih razmer v Rusiji pisal o napovedani močni, 3-odstotni gospodarski rasti letos, ki je tudi posledica velikega državnega trošenja, vključno z velikodušnimi socialnimi transferji. Brezposelnost je nizka, rubelj je stabilen.
Juvanova dodaja, da se je Rusija dokaj učinkovito prilagodila sankcijam Zahoda in se preusmerila na gospodarske povezave z drugimi državami sveta. "Državljani sankcij ne občutijo tako zelo, vsaj ne v tolikšni meri, kot je pričakoval Zahod, torej da bodo s sankcijami Putina prisilili v drugačno obnašanje v Ukrajini."
Kdo bo požrl svoj ponos?
Kakšne so možnosti za morebitna mirovna pogajanja? Profesorica obramboslovja meni, da so majhne. "Za pogajanja je potreben nek manevrski prostor – da si pripravljen odstopiti od nekaterih svojih ciljev. Zdi se, da niti Ukrajina niti Rusija, predvsem Rusija, na to nista pripravljeni. Obe bi morali požreti nekaj svojega ponosa. Je pa Ukrajina na slabšem in zdi se, da bo v prihodnje še na slabšem."
Kaj vodi v svetovno vojno?
Postavlja se tudi vprašanje, zakaj Ukrajina ne more ustaviti prodiranja Rusije, je razlog samo v vojaški moči Rusije? "Da, a tudi učinkovit obrambni sistem, ki ga je zgradila na svojih mejah in na zasedenih ozemljih ter nesposobnost in neučinkovitost ukrajinske vojske, ki kljub vsej zahodni vojaški pomoči nima dovolj sodobnih oborožitvenih sistemov. Kljub temu da tako obsežne finančne in vojaške pomoči do zdaj še nismo videli, je to premalo. Vojaško silo Rusije lahko zaustavi samo enako močna ali pa močnejša vojaška sila. In to ni ukrajinska vojska, to so oborožene sile ZDA ali pa NATO, skupaj z ZDA. To pa vodi v novo svetovno vojno."
Juvanova pravi, da je to najhujši možni scenarij, a se po njeni oceni Zahod zelo dobro zaveda, da se mu mora izogniti.