"Zabredli smo v hladno vojno, ki gre na roko oboroževalni industriji"

V ruski obmejni regiji Kursk od torka potekajo spopadi, ki so jih sprožile ukrajinske sile, v njih pa je po podatkih ruskega generalštaba sodelovalo do tisoč vojakov in več deset oklepnih vozil. Rusija je na tem območju razglasila izredne razmere.

Zakaj so Ukrajinci vdrli na rusko ozemlje?

Upokojeni generalmajor Alojz Šteiner opozarja, da je Rusija v preteklih mesecih beležila nekaj vojaških uspehov, zavzemala je kar nekaj ozemlja v regiji Doneck, tudi nekaj vasi v luganski regiji. "Ukrajinsko potezo lahko jemljemo kot poskus nasprotovanja in dokazovanja, da lahko tudi ukrajinske sile izvedejo kakšno aktivnost napadalnega značaja. Posebnost pri tem je dejstvo, da se dogaja na ruskem ozemlju," pravi nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske (SV).

Strinja se torej, da Ukrajinci poskušajo vzpostaviti ravnotežje in nekaj narediti tudi v psihološkem smislu. "To lahko vzbuja neko negotovost v vseh obmejnih regijah, tako v Rusiji kot tudi na zasedenih ozemljih – v zaporoški, hersonski, doneški in luganski regiji."

Enosmerna vozovnica za ukrajinske vojake

Z ukrajinskimi napadi pa so Rusi prisiljeni na to območje preusmeriti nekaj vojaških sil. "V ozadju držijo del sil, ki jih imajo v pripravljenosti, ampak očitno so Ukrajinci izbrali območje, kjer teh sil ni ali pa so precej oddaljene. V tem pogledu je Ukrajincem uspelo," pravi nekdanji prvi mož SV. Opozarja pa, da gre vendar za majhno število ukrajinskih vojakov in da so pravzaprav dobili enosmerno vozovnico, saj bo sledil močan odgovor ruske vojske.

Tretji obraz vojne v Ukrajini

Kako upokojeni generalmajor ocenjuje razmere po skoraj dveh in pol letih vojne in kaj lahko pričakujemo v prihodnjih mesecih? "Gledamo tretji obraz te vojne, ko intenzivno ofenzivno delovanje ni v ospredju, kot smo bili navajeni do zdaj – nož na nož, vojak na vojaka. Zdaj se vse dogaja bolj z distance, gre za držanje položajev in držanje obeh strani v negotovosti, za delovanje z dolgo palico po kritični infrastrukturi v globino na obeh straneh, z raketami in droni, ki so seveda cenejši."

Če so Ukrajinci res potopili rusko podmornico, pomeni, da imajo tudi morske drone, pravi Šteiner. Tako kot Rusi tudi Ukrajinci "tolčejo" po infrastrukturi, zlasti energetski, ciljajo tudi rafinerije in letališča.

"Ko obe strani močno vlagata v vojaško industrijo, ne pomeni, da si želita intenzivno bojevati, ampak da se pravzaprav želita ekonomsko izčrpavati in se držati pod pritiskom," ocenjuje Alojz Šteiner. Foto: Shutterstock

Globoko smo zabredli

Izhoda iz konflikta nekdanji načelnik generalštaba SV ne vidi. "Izhod bi bil, če bi se vojaško delovanje še naprej umirjalo. Drugače pa smo mi globoko zabredli v še eno hladno vojno. Rusi so se po evropskih ekonomskih sankcijah preusmerili svoje gospodarstvo na vojno proizvodnjo in so pri tem sorazmerno uspešni."

Široki nasmehi orožarske industrije

Zahod pa je potreboval dve leti, da je ugotovil, da je treba več vlagati v obrambo in vojaško proizvodnjo in je zdaj na isti poti kot Rusija. "Ko obe strani močno vlagata v vojaško industrijo, ne pomeni, da si želita intenzivno bojevati, ampak da se pravzaprav želita ekonomsko izčrpavati in se držati pod pritiskom. Po moji oceni smo globoko v hladnovojnem konfliktu, ki gre zelo na roko orožarski industriji na obeh straneh," ocenjuje Šteiner.

Novice Zelenski hoče britansko zeleno luč za obstreljevanje Rusije

Mnenja Branko Soban: Pravi heroji Rusije

Novice Putin je Kijev po ukrajinskem napadu na Kursk obtožil velike provokacije

Novice Rusija je razglasila izredne razmere

Novice Rusija: spopadi po ukrajinskem vdoru v Kursk se nadaljujejo