Eksplodiral ruski tank, poln razstreliva, namenjen Ukrajincem

19.31 Stoltenberg: Uspeh ukrajinske protiofenzive bi pomagal pri pogajanjih z Rusijo

Uspešna protiofenziva Ukrajine bi lahko bila osnova za močnejši pogajalski položaj v morebitnih pogajanjih z Rusijo, je danes ob obisku v Berlinu dejal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Thank you @Bundeskanzler Scholz for a good meeting to prepare #NATOSummit. I welcome #Germany’s new security strategy, confirming your commitment to #NATO. Your leadership is key to strengthen support to Ukraine, bolster our deterrence & defence and invest more in defence. pic.twitter.com/fXcEHkmE7g

— Jens Stoltenberg (@jensstoltenberg) June 19, 2023

"Več ozemlja kot bodo Ukrajinci osvobodili, močnejši bo njihov položaj za pogajalsko mizo," je Stoltenberg dejal na skupni novinarski konferenci z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem. "Vsi si želimo, da bi se ta vojna končala. Toda pravičen mir ne more pomeniti zamrznitve konflikta in sprejetja dogovora, ki ga narekuje Rusija," je dodal generalni sekretar zveze Nato.

Ob tem je dejal še, da bo Ukrajina vsekakor postala članica zveze Nato, vendar ne pričakuje, da bi zaveznice izpolnile pričakovanje Ukrajine in njenega predsednika Volodimirja Zelenskega po uradnem povabilu v Nato že na prihajajočem julijskem vrhu.

Stoltenberg je ob tem še poudaril, da o tem, kdaj in kako Ukrajino povabiti v zavezništvo, ne bo odločala Rusija, temveč Nato in Ukrajina sama. Izrazil je prepričanje, da bodo zaveznice na julijskem vrhu ponovno potrdile svojo odločno podporo Ukrajini v boju proti Rusiji, in dodal, da zavezništvo Ukrajini stoji ob strani in podpira njeno pravico do samoobrambe, ki je zapisana v Ustanovni listini Združenih narodov.

18.51 Praške oblasti iz solidarnosti z Ukrajino v preimenovanje ulice

Mestne oblasti v Pragi so danes sklenile, da bodo zaradi ruske agresije proti Ukrajini preimenovale ulico, poimenovano po sovjetskem generalu Ivanu Stepanoviču Konevu. Odločitev pri številnih prebivalcih ni naletela na odobravanje, saj s seboj prinaša vrsto nevšečnosti.

Za približno pet tisoč prebivalcev 3,4 kilometra dolge ulice odločitev mestnih oblasti prinaša vrsto neprijetnosti, saj bodo morali v šestih mesecih, sicer brezplačno, zamenjati osebne izkaznice in druge dokumente. Prizadetih je tudi več sto podjetij in trgovin, ki bodo morali posodobiti kontaktne podatke in dokumentacijo, poročajo tuje tiskovne agencije.

Pristojne oblasti so v pismu prebivalcem pojasnile, da so se odločili spremeniti ime ulice v znak solidarnosti z Ukrajino, ki se spopada z rusko agresijo. A večina stanovalcev preimenovanju nasprotuje. Menijo namreč, da je sprememba nepotrebna in predvsem simbolična, da pa Ukrajini v vojni ne more veliko pomagati.

Ulica se bo v prihodnje imenovala Hartigova, po Karlu Hartigu (1833–1905), nekdanjem županu okrožja Žižkov, skozi katero ulica poteka.

V češki prestolnici so že pred tremi leti kljub nasprotovanju Moskve odstranili bronasti kip Koneva (1897–1973). Razlog za odločitev je bila njegova vloga pri zatrtju madžarske vstaje leta 1956 in praške pomladi leta 1968, čeprav je sodeloval tudi pri osvoboditvi Prage leta 1945.

18.27 V Rusiji novo sojenje Navalnemu zaradi ekstremizma

V Rusiji se je danes začelo novo sojenje zaprtemu opozicijskemu voditelju Alekseju Navalnemu, tokrat zaradi obtožb o "ekstremizmu", za kar mu grozi do 30 let zapora. Sojenje se je začelo v kazenski koloniji Melehovo, 250 kilometrov vzhodno od Moskve, kjer Navalni, sicer odločen kritik Kremlja, že prestaja devetletno zaporno kazen zaradi več obsodb, med drugim zaradi goljufije. Navalni vse obtožbe zavrača kot politično motivirane.

Jailed opposition leader Alexei Navalny appeared before a Russian court to defend himself against new charges of extremism that could extend his prison term by decades https://t.co/BgWx6kISsT pic.twitter.com/DD1EM3mbMK

— Reuters (@Reuters) June 19, 2023

Tožilec je na današnji prvi obravnavi zaprosil za vodenje postopka za zaprtimi vrati, navajajoč pri tem varnostne razloge in željo po zaščiti identitete ene od prič tožilstva. Sodišče je njegovi prošnji ugodilo in odločilo, da se bo sojenje nadaljevalo za zaprtimi vrati, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Sodišče se je odločilo, da bo sojenje Navalnemu zaprto," je povedal tiskovni predstavnik sodišča v kazenski koloniji Vadim Poležajev in novinarje pozval, naj zapustijo dvorano.

Oče Navalnega Anatolij Navalni je ob odhodu iz dvorane odločitev sodišča ostro zavrnil ter jo označil za "brez sramu, vesti in časti". 

Poteza sodišča bo po poročanju AFP še okrepila dvome o poštenosti sojenja temu mednarodno najbolj znanemu ruskemu oporečniku in glasnemu kritiku Kremlja. Sodišče v Moskvi je konec maja sporočilo, da se Navalni v novem kazenskem postopku spopada z vrsto obtožb, med drugim v povezavi z ustanovitvijo, financiranjem in sodelovanjem v ekstremistični organizaciji ter spodbujanjem ekstremizma.

Navalni, ki vse obtožbe zavrača, je sicer obsodil rusko invazijo na Ukrajino in jo označil za tragedijo, pri čemer je zatrdil, da je poraz Moskve "neizbežen". Njegovi sodelavci so prav danes napovedali začetek kampanje, katere cilj je odvrniti Ruse od podpore vojni. V objavi na spletni strani so zapisali, da načrtujejo "dolgo, trmasto in izčrpno, a pomembno kampanjo, v kateri bomo ljudi obrnili proti vojni", poroča AFP.

Navalni je v Rusiji zaprt od januarja 2021, potem ko se je vrnil iz Nemčije, kjer so ga zdravili po zastrupitvi z živčnim strupom novičok avgusta 2020. Za zastrupitev je obtožil rusko obveščevalno službo FSB.

Prejšnji teden je rusko sodišče obsodilo nekdanjo sodelavko Navalnega Lilijo Čaniševo na sedem in pol let zapora. Sodišče jo je spoznalo krivo ustanovitve "ekstremistične organizacije".

Ruski mediji pa so danes poročali, da je bila vodilna skupina za človekove pravice Agora, ki nudi pravno pomoč v političnih primerih, označena kot "nezaželena". Gre za še eno v nizu organizacij, ki so bile zaradi svojega kritičnega delovanja deležne pritiskov ruskih oblasti.

16.40 Na Krimu eksplodiralo vozilo ruskega uradnika

Ruski uradnik Vladimir Jepifantov, pomočnik tako imenovanega podpredsednika vlade okupirane regije Zaporožje, je po eksploziji njegovega vozila, v katerem je bil skupaj z dvema potnikoma, hudo poškodovan. Vozilo je eksplodiralo na avtocesti, vsi trije potniki pa so utrpeli hude opekline, poroča hrvaški Index.

"Danes zgodaj zjutraj, okoli 4. ure, je na avtocesti v Simferopolu eksplodiralo vozilo, v katerem je bil Vladimir Jepifantov, pomočnik podpredsednika vlade za gospodarski razvoj regije Zaporožje in kandidat za poslanca iz največje ruske politične stranke Združena Rusija," je na svojem profilu na Telegramu zapisal lokalni uradnik Vladimir Rogov.

15.25 Ukrajina naj bi osvobodila 113 kvadratnih kilometrov ozemlja

Ukrajinske sile so od začetka protiofenzive pred dvema tednoma ponovno zavzele 113 kvadratnih kilometrov ozemlja in osem vasi, je danes dejala namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar. Ukrajinska protiofenziva se po njenih navedbah nadaljuje tudi na vzhodu države, poroča španska tiskovna agencija EFE.

V objavi na Telegramu je Maljarjeva zapisala, da so ukrajinske sile v dvotedenskih operacijah v Zaporožju osvobodile skupno osem vasi: Novodarivka, Levadne, Storoževe, Makarivka, Blagodatno, Lobkovo, Neskučno in Pjatihatki.

Dodala je, da je med prizadevanji Rusije, da bi ustavila napredovanje ukrajinskih enot v smeri Bahmuta v regiji Doneck, prišlo do skupno 41 spopadov. Ukrajinske enote so po njenih navedbah naletele na močan odpor na vzhodu države, zlasti v okolici Bahmuta. "Rusi so tja premestili dodatne enote in povečali obseg obstreljevanja," je dejala Maljarjeva.

Navedla je še, da je bilo v zadnjem tednu ubitih ali ranjenih več kot 4.600 ruskih vojakov, Ukrajina pa jih je zajela več kot 80. Ukrajinske obrambne sile so medtem uničile tudi več kot 400 enot ruske opreme in orožja, vključno s helikopterji, tanki, havbicami in protitankovskimi raketnimi sistemi, je še dodala.

Po večmesečnih ugibanjih je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pred dvema tednoma potrdil, da se je protiofenziva ukrajinske vojske začela in da izvajajo akcije na fronti. Ukrajinske sile od takrat na približno tisoč kilometrov dolgi frontni črti dosegajo skromen, a stalen napredek.

11.02 Eksplodiral ruski tank, poln razstreliva, namenjen Ukrajincem

Ruske sile so v bližini Marinke v regiji Doneck na jugovzhodu Ukrajine z razstrelivom napolnile tank in ga usmerile proti ukrajinskim položajem. Domneva se, da je šlo za 70 let star tank T-54 ali T-55. Vendar pa tank ni prišel prav daleč, saj se zdi, da je naletel na mino, nato pa ga je zadela ukrajinska protitankovska raketa, nakar je tank izginil v oblaku dima in razbitin.

#Ukraine The Russian Army sent a T-54/55 VBIED filled with 6 tonnes of TNT at AFU lines near Marinka, Donetsk Oblast.

The attempt failed as the remotely-controlled bomb ran into a mine 100m from the front line, and was then hit by a Ukrainian RPG shot, causing a huge explosion. pic.twitter.com/sXXI57wV7v

— Cᴀʟɪʙʀᴇ Oʙsᴄᴜʀᴀ (@CalibreObscura) June 18, 2023

Forbes piše, da ta vrsta napada z improvizirano eksplozivno napravo na vozilo kaže na vse večji obup ruskih sil 16 mesecev po tem, ko je Rusija začela invazijo na sosednjo Ukrajino. V spopadih je bilo ranjenih ali ubitih več deset tisoč ruskih vojakov.

Zimska ofenziva Kremlja ni uspela. Ruske sile so zavzele ruševine mesta Bahmut za ceno na tisoče življenj. Forbes je dejal, da so bili za zmago potrebni ljudje in oprema, ki bi jih morala Moskva nameniti za utrjevanje svojih obrambnih linij v južni in vzhodni Ukrajini pred dolgo pričakovano ukrajinsko protiofenzivo.

9.36 Prigožin je Politico prosil za F-35: "Potrebujem tudi ameriške ostrostrelske puške"

Vodja plačancev Jevgenij Prigožin je Politico, ameriški politični medij, sarkastično prosil za pomoč pri opremljanju njegove zasebne vojske z bojnimi letali lockheed martin F-35.

Politico se je obrnil na Prigožina za komentar glede streliva, ki so ga uporabljali njegovi plačanci in ki naj bi ga dobili od ameriškega podjetja. V odgovor je prejel glasovno sporočilo, v katerem je vodja plačancev prosil za pomoč pri nabavi bojnih letal, ameriških ostrostrelnih pušk, mitraljezov in lansirnih min.

"Prosim vas, da se pogovorite s svojimi stiki, da lahko dobimo te zaloge. Imam še eno prošnjo za vas. Priskrbite puške F-35. Kot smo že omenili, je treba zaloge kupiti prek Nove Zelandije. Morda bo treba na Havajih natočiti gorivo, vendar v resnici ne pričakujem težav," je dejal Prigožin v glasovnem sporočilu za Politico.

In a 2.5-minute voice message sent to POLITICO, the notorious Russian warlord Yevgeny Prigozhin asked us for help in equipping his Wagner private army with F-35 fighter jets.

Listen to his message — laced with sarcasm — here:https://t.co/7DCIkYdKDk

— POLITICOEurope (@POLITICOEurope) June 19, 2023

"Videti je bilo, da je bila Prigožinova izjava mišljena kot šala. Podana je bila v veselem, ironičnem tonu, ki je bil v popolnem nasprotju z jeznimi, prostaškimi tiradami o težavah z oskrbo, naslovljenimi na vrh ruske vojske," piše Politico.

Politico se je obrnil na Prigožina v okviru preiskave, ki je našla dokaze, da je proizvajalec ruske puške orsis T-5000, ki so jo uporabljali njegovi možje, pridobival strelivo od ameriškega podjetja. Prigožin je odgovoril, da ima Wagner ogromno Natovega streliva, ki je ostalo od ukrajinske vojske.

V dveinpolminutnem videoposnetku, objavljenem na njegovem komunikacijskem kanalu Kepke Prigožina, je plačanski šef ponudil tudi srečanje z Viktorjem Boutom, ruskim trgovcem z orožjem. Bouta so ZDA izpustile decembra lani v izmenjavi zapornikov za profesionalno košarkarico Brittney Greiner.

"Prepričan sem, da dobro poznate Viktorja Bouta. Z njim sem že govoril in pripravljen je prevzeti vse dostave. Predvidevali pa bomo, da ste ameriška stran tega dialoga. Torej, stiskam vam roko, najlepša hvala za vprašanja in upam, da mi boste odgovorili. Glede dostave F-35 nam seveda pošljite zasebno sporočilo. Prijatelj moj, čisto sem pozabil! Če bo dogovor uspel, vam kot osebno darilo podarim svojo puško orsis," je na koncu sporočila za Politico dejal Prigožin.

7.26 Zelenski: Alternative odpravi okupacije ni in je nikoli ne bo

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem večernem nagovoru poudaril, da bi morala biti primarna pozornost Rusije "priprava družbe na posledice uničenja lastne prihodnosti".

"Rusija bo izgubila zasedena ozemlja. Ni in ne bo druge alternative našim korakom k odpravi okupacije," je dejal. "Naše čete napredujejo, položaj za položajem, korak za korakom, gremo naprej," je dodal.

6.21 Rusija zavrača pomoč ZN, število žrtev poplav po uničenju jezu pa narašča

Združeni narodi so obtožili Rusijo, da na ozemlju, ki je na jugu Ukrajine pod njenim nadzorom, preprečuje pomoč žrtvam poplav po uničenju jezu Kahovka. Koordinatorka ZN za humanitarno pomoč Ukrajini Denise Brown je ob tem pozvala rusko stran, naj deluje v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom. Moskva se medtem sklicuje na varnostne skrbi.

Jez hidroelektrarne v Novi Kahovki v regiji Herson na jugu Ukrajine je bil uničen 6. junija, sprti strani pa odgovornost za to pripisujeta druga drugi. Vode so poplavile obsežno območje, prisilile tisoče ljudi v evakuacijo in povzročile zaskrbljenost tako pred humanitarno kot okoljsko katastrofo.

Del prizadetih območij je trenutno pod nadzorom ruskih sil, ki pa Združenim narodom ne dovolijo dostopa na območje. "Vlada Ruske federacije je doslej zavračala naše prošnje za dostop na ta ozemlja, začasno pod njenim vojaškim nadzorom," je v nedeljo v sporočilu zapisala koordinatorka za pomoč Ukrajini Denise Brown.

Napovedala je, da si bodo ZN še naprej prizadevali doseči vse, ki trpijo za posledicami uničenja jezu in ki potrebujejo nujno pomoč. "Pozivamo ruske oblasti, naj delujejo v skladu s svojimi obveznostmi po mednarodnem humanitarnem pravu," je navedla v sporočilu, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes zatrdil, da predstavnikom ZN dostopa do poplavljenih območij ne dovolijo, ker jim težko zagotovijo varnost. Za to je okrivil Kijev, saj da je zaradi stalnega ukrajinskega obstreljevanja, provokacij in smrtnih žrtev med civilisti z ukrajinske obale reke Dnipro zelo težko priti do ruske obale. Kijev medtem obtožuje rusko stran, da bojkotira njene reševalne operacije na poplavljenih območjih in da obstreljuje humanitarne delavce, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Število smrtnih žrtev poplav medtem še naprej narašča. Na območjih pod ruskih nadzorom je glede na podatke, ki so jih sporočili v soboto, umrlo 29 ljudi. Na območjih pod nadzorom Kijeva pa je število umrlih naraslo na 17, še 31 jih pogrešajo.

Novice Britanski obveščevalci: Za Ruse so bile tu največje izgube

Novice Žarišče bojev v Ukrajini se seli na jug

Novice Kremelj: V Ukrajini se ponavlja jugoslovanski scenarij. Jemljejo človeške organe.

Novice Dramatični posnetek predaje ruskega vojaka

Novice Obrambni ministri Nata o nadaljnji podpori Ukrajini