Petek, 16. 6. 2023, 8.49
1 leto, 6 mesecev
478. DAN VOJNE V UKRAJINI
Kremelj: V Ukrajini se ponavlja jugoslovanski scenarij. Jemljejo človeške organe.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,62
"Scenarij so vadili v Jugoslaviji. Vsi organi, odvzeti ljudem, ki so bili takrat pobiti, so bili uporabljeni za potrebe zahodnjakov," je dejala Maria Zaharova, tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva.
Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova je ob robu mednarodnega gospodarskega foruma v Sankt Peterburgu dejala, da je Ukrajina pripravljena trgovati z organi lastnega ljudstva v zameno za vojaško pomoč Zahoda. Ruski diplomat je dodal, da Kijev državo pospešeno spreminja v globalno središče trgovine s človeškimi organi, je o precej bizarnih očitkih Ukrajini poročala ruska državna tiskovna agencija Tass.
19.47 Kremelj: Ponavlja se jugoslovanski scenarij. Jemljejo človeške organe.
19.13 Putin: Rusija si ne želi vrnitve zahodnih podjetij
18.07 ZDA bodo Ukrajini namenile še 205 milijonov dolarjev humanitarne pomoči
17.37 V ruskem obstreljevanju v regiji Herson štiri smrtne žrtve
16.50 Putin napoveduje rast ruskega BDP in neuspeh ukrajinske protiofenzive
16.19 Stoltenberg: Na vrhu Nata ne bo govora o povabilu Ukrajini za članstvo
16.06 Letos ubit prvi ruski general v Ukrajini
8.49 Nočni napad z dronom na rusko mesto, izbruhnil je požar
19.47 Kremelj: Ponavlja se jugoslovanski scenarij. Jemljejo človeške organe.
Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova je ob robu mednarodnega gospodarskega foruma v Sankt Peterburgu dejala, da je Ukrajina pripravljena trgovati z organi lastnega ljudstva v zameno za vojaško pomoč Zahoda. Ruski diplomat je dodal, da Kijev državo pospešeno spreminja v globalno središče trgovine s človeškimi organi, poroča ruska državna tiskovna agencija Tass.
"Kijevski režim je za vojaško pomoč, ki jo prejema, pripravljen dati vse. Zdaj je prišel celo do človeških organov ukrajinskih državljanov. Verjetno bo prišel čas, ko bo Ukrajina razumela pravi razlog, zakaj je tako imenovanim ameriškim in evropskim prijateljem mar za to. Vendar ne bo dovolj kmalu. Vseeno bolje pozno kot nikoli," je dejala.
"Državo so dobesedno vzeli pod nož, a za obžalovanje bo prepozno. Bolnica je že podpisala soglasje za operacijo. Pristojne mednarodne organizacije (...) te očitne in zločinske pojave ignorirajo," je dejala. Meni, da imajo zahodne države največ koristi od nezakonite prakse presajanja organov v Ukrajini.
"Scenarij so vadili v Jugoslaviji. Vsi organi, odvzeti ljudem, ki so bili takrat pobiti, so bili uporabljeni za potrebe zahodnjakov," je dejala. Po besedah Zaharove posel nezakonitih transplantacijskih operacij uspeva zaradi velikih izgub, ki jih ukrajinske sile trpijo na frontnih črtah.
"Po operacijah trupla sežgejo, svojcem pa povedo, da je vojak kar izginil. Te strašne mahinacije ne bi bile mogoče brez dovoljenja kijevskega režima na najvišji ravni. To je zato, ker jih podpira zakon. Denar, pridobljen z nezakonitimi presaditvami, je nor in ne bo presahnil," je nadaljevala.
"Na primer, 16. decembra 2021 je Verhovna Rada (ukrajinski parlament, op. avt.) sprejela zakon o urejanju presaditve človeškega anatomskega materiala. V skladu z zakonom se za presaditev zdaj ne zahteva overjeno soglasje živega darovalca ali njegovih sorodnikov. Odvzem organov od pokojnika, tudi če ni daroval, je bistveno poenostavljen, prav tako tudi soglasje za darovanje organov po smrti. To pomeni, da je zakonsko legaliziran," je poudarila.
19.13 Putin: Rusija si ne želi vrnitve zahodnih podjetij
Vladimir Putin je ob odhodu zahodnih podjetij iz Rusije po začetku invazije na Ukrajino dejal, da Rusija ne želi, da se vrnejo.
Na forumu pravi, da država "bolj ali manj" pokriva lastne potrebe in da je bilo "okoli 90 tisoč novih registracij podjetij".
"Mislim, da ni skrivnost, da ko se pogovarjam z ruskimi poslovneži, poudarjajo dejstvo, da zahodnim podjetjem ne bi smeli dovoliti, da se vrnejo," je dodal.
"Na vseh teh mednarodnih gospodarskih forumih in srečanjih je bila zame glavna zahteva, da ruska podjetja ne dovolijo vrnitve zahodnih podjetij," je dejal Putin.
18.07 ZDA bodo Ukrajini namenile še 205 milijonov dolarjev humanitarne pomoči
ZDA bodo Ukrajini namenile dodatno humanitarno pomoč v višini 205 milijonov dolarjev za spopad s posledicami ruske agresije, je danes sporočil državni sekretar ZDA Antony Blinken.
Pomoč naj bi bila namenjena za zagotovitev živil in pitne vode, za šolstvo in zdravstvo, dobavljali jo bodo s pomočjo partnerskih nevladnih organizacij v regiji.
"Od začetka ruske invazije je državo zapustilo več kot šest milijonov beguncev, več kot pet milijonov pa jih je bilo notranje razseljenih. Ruski napadi znotraj Ukrajine so prizadeli še več milijonov Ukrajincev," je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal Blinken.
"Naše financiranje, s katerim je skupna humanitarna pomoč Ukrajini v proračunskem letu 2023 presegla 605 milijonov dolarjev, zagotavlja nadaljnjo podporo humanitarnim organizacijam, ki se odzivajo na krizo," je še sporočil Blinken.
ZDA so sicer Ukrajini namenile tudi za skoraj 40 milijard dolarjev vojaške pomoči, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
17.37 V ruskem obstreljevanju v regiji Herson štiri smrtne žrtve
V ruskem obstreljevanju poplavljenih območij v regiji Herson na jugu Ukrajine so bili ubiti štirje ljudje, dve osebi pa sta bili ranjeni, je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa sporočila lokalna vojaška uprava. Herson leži na območju, ki so ga po uničenju jezu Kahovka na reki Dneper minuli teden prizadele poplave.
Ukrajinska vojaška uprava v regiji Herson je sporočila še, da je na poplavljenih območjih ob reki Dneper, ki so pod nadzorom ukrajinskih sil, med reševalnimi operacijami večkrat prišlo do obstreljevanja ruskih sil.
Poplavne vode so ob tem danes še nekoliko upadle, in sicer za približno 25 centimetrov, je na Telegramu sporočila ukrajinska enota za izredne razmere, ki se ukvarja s sanacijo posledic poplav po zrušenju jezu Kahovka. Dodali so, da je še vedno poplavljenih 30 vasi, od tega 17 na ozemlju, ki je pod nadzorom ruskih sil.
Ruske oblasti, ki nadzorujejo en breg reke Dneper, so v četrtek sporočile, da je število smrtnih žrtev po poplavah, ki jih je povzročilo uničenje jezu, tam naraslo na 18. Ukrajinske oblasti na drugem bregu so doslej poročale o desetih smrtnih žrtvah. Poleg 28 smrtnih žrtev več deset ljudi še vedno pogrešajo. Krivdo za uničenje jezu Rusija in Ukrajina še vedno valita druga na drugo.
16.50 Putin napoveduje rast ruskega BDP in neuspeh ukrajinske protiofenzive
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes na gospodarskem forumu SPIEF v Sankt Peterburgu menil, da je rusko gospodarstvo vzdržalo pritisk zahodnih sankcij zaradi napada na Ukrajino, in za letos napovedal njegovo rast za do dva odstotka. Ob tem je dejal tudi, da ukrajinska protiofenziva nima možnosti za uspeh, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Strategija, ki so jo izbrali država in podjetja, je delovala," je dejal Putin in napovedal, da bo ruska gospodarska rast letos dosegla od 1,5 do dva odstotka. Dodal je, da je inflacija v Rusiji nižja kot v evrskem območju.
Ruski predsednik je v govoru na forumu pojasnil tudi primanjkljaj v zveznem proračunu. Ta je po njegovih besedah nastal zaradi prenesenih izdatkov za državno infrastrukturo. Ob tem je priznal večjo porabo na področju obrambe, ki da je bila nujna za "zaščito suverenosti Rusije".
Kot je še dejal Putin, je Rusija dobro prestala odhod zahodnih podjetij iz države, državna politika pa je po njegovih besedah zdaj osredotočena na zaščito ruskega gospodarstva. Obenem je zagotovil, da Rusija ne bo zaprla vrat tujim vlagateljem.
Menil je še, da ukrajinska protiofenziva v regiji Zaporožje kot tudi drugod, nima možnosti za uspeh in da o tem ne dvomi. O ukrajinskem predsedniku Volodimirju Zelenskem pa je dejal, da je "sramota za judovski narod". "Imam veliko judovskih prijateljev (...) Pravijo, da Zelenski ni Jud, da je sramota za judovski narod," je povedal zbranim in dodal, da se ne šali.
Gospodarski forum SPIEF, ki danes poteka tretji dan, končal pa se bo v soboto, je sicer ruski odgovor na vsakoletni Svetovni gospodarski forum (WEF) v Davosu. V začetku meseca je Putin na forumu prepovedal udeležbo novinarjev iz "neprijateljskih držav".
16.19 Stoltenberg: Na vrhu Nata ne bo govora o povabilu Ukrajini za članstvo
Voditelji članic zveze Nato na vrhu v Litvi čez en mesec ne bodo razpravljali o povabilu Ukrajini za članstvo v zavezništvu, je danes po zasedanju obrambnih ministrov povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Cilj je sicer, da bi bilo v Vilni prvo zasedanje Sveta Nato-Ukrajina, kar bi pomenilo okrepitev političnega sodelovanja.
"Vse članice se strinjajo, da bo Ukrajina postala članica zveze Nato. Na vrhu v Vilni ne bomo govorili o povabilu tej državi za članstvo, ampak bomo razpravljali o tem, kako jo približati Natu. Prepričan sem, da bomo na vrhu našli dobro rešitev in soglasje o tem," je povedal Stoltenberg po koncu dvodnevnega zasedanja obrambnih ministrov zveze Nato, ki je bilo namenjeno pripravam na srečanje voditeljev sredi julija.
So pa blizu dogovoru o vzpostavitvi Sveta Nato-Ukrajina, kar bi pomenilo nadgradnjo političnega sodelovanja med stranema, ki trenutno sodelujeta v okviru Komisije Nato-Ukrajina. Oblikovanje sveta bi pomenilo, da bi bile članice zavezništva in Ukrajina enakopravne ter da bi skupaj sprejemale odločitve o varnostnih vprašanjih v skupnem interesu.
"Naš cilj je, da bi bilo prvo srečanje novega sveta v Vilni z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim," je povedal Stoltenberg.
Približevanju Ukrajine v vojaškem smislu je namenjen celovit paket neubojne pomoči (CAP), pa tudi večletni program pomoči, ki ga zavezništvo še pripravlja. Tako bi lahko Ukrajina prešla s sovjetske vojaške opreme na opremo v skladu z Natovimi standardi, je pojasnil.
Ob tem je pozdravil dodatne napovedi prispevkov držav članic Nata v ta paket neubojne pomoči. Skupaj so doslej prispevale oziroma napovedale 500 milijonov evrov.
S slovenskega obrambnega ministrstva so po srečanju, ki se ga je udeležil minister Marjan Šarec, sporočili, da bo Slovenija prek CAP prispevala milijon evrov za projekt dobave opreme za razminiranje.
Stoltenberg je pozdravil tudi napovedi dodatne vojaške pomoči, ki jo članice Ukrajini dobavljajo dvostransko. Pri tem je opozoril na načrte za urjenje ukrajinskih pilotov za upravljanje bojnih letal F-16, ki jih pripravljata Danska in Nizozemska.
Povedal je še, da bodo napore Nata za okrepitev sodelovanja z Ukrajino dopolnili dvostranski ali večstranski dogovori članic zavezništva o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Pozdravil je pogovore o tem, saj je treba zagotoviti, da Rusija po koncu vojne ne bo ponovila napada na sosednjo državo.
Z rusko agresijo na Ukrajino je povezana tudi krepitev Natove odvračalne in obrambne drže, ki jo je zavezništvo začelo že po ruski priključitvi ukrajinskega polotoka Krim pred približno desetimi leti.
Na vrhu v Vilniusu bodo voditelji dokončali te spremembe, je povedal generalni sekretar. Predvidoma bodo potrdili nove regionalne načrte, v skladu s katerimi bo v visoki pripravljenosti več kot 300.000 pripadnikov Natovih sil.
Ministri so se ob tem danes strinjali o bistvenem zvišanju ciljev zmogljivosti na področju streliva. Za to so potrebna tudi ustrezna finančna sredstva. Stoltenberg pričakuje, da bodo v Vilniusu sprejeli novo zavezo, v skladu s katero bosta dva odstotka bruto domačega proizvoda spodnja meja, in ne več zgornja.
Minister Šarec je glede tega na zasedanju poudaril, da se Slovenija zaveda pomena naložb. Zato so pospešili nacionalna prizadevanja za dosego dveh odstotkov BDP ter dali prednost investicijam v ključne cilje zmogljivosti, so njegove besede povzeli na obrambnem ministrstvu.
16.06 Letos ubit prvi ruski general v Ukrajini
Britanska vojaška obveščevalna služba je potrdila prvo letošnjo smrt ruskega generala. Ministrstvo za obrambo Združenega kraljestva je sporočilo, da je bil generalmajor Sergej Gorjačov "skoraj zagotovo" ubit v raketnem napadu v južni Ukrajini v sredo.
"Gorjačov je prvi ruski general, ki je bil potrjeno ubit v Ukrajini od začetka leta 2023," je sporočilo britansko obrambno ministrstvo. Bil je načelnik štaba 35. združene vojske, katere deli so bili prisotni med pokolom civilistov v Buhi marca 2022, preden so jih junija lani večinoma uničili.
Poveljnik skupine, generalpodpolkovnik Alexander Sančik, naj bi zapolnil izpraznjeno mesto v strukturi ruskega vojaškega poveljstva, kar pomeni, da "obstaja resnična možnost", da je bil Gorjačov v času svoje smrti vršilec dolžnosti poveljnika, je sporočilo ministrstvo za obrambo Združenega kraljestva. Generalmajorji običajno poveljujejo več tisoč vojakom in zasedajo višje štabne položaje.
Latest Defence Intelligence update on the situation in Ukraine - 16 June 2023.
— Ministry of Defence 🇬🇧 (@DefenceHQ) June 16, 2023
Find out more about Defence Intelligence's use of language: https://t.co/E9VhzMxGKM
🇺🇦 #StandWithUkraine 🇺🇦 pic.twitter.com/AdwCj6WsQC
8.49 Nočni napad z dronom na rusko mesto, izbruhnil je požar
"V regiji Kursk je eksplodiralo. Po preliminarnih podatkih je dron napadel komunikacijski stolp v vasi Krasnikovo, a ga je le oplazil in priletel v upravno stavbo podjetja Belpol," so zapisali na ruskem profilu Baza na Telegramu.
Po poročanju ruskih medijev se je požar razširil tudi na skladišče podjetja. Gasilci so požar pogasili, lokalne oblasti o žrtvah ne poročajo.
Mesto Kursk na jugozahodu Rusije je v zadnjih nekaj tednih prizadelo več manjših napadov brezpilotnih letal in eksplozij.
