Dramatični posnetek predaje ruskega vojaka

17.51 Danska in Nizozemska z osnutkom načrta urjenja ukrajinskih pilotov na F-16

Danska in Nizozemska sta danes v Bruslju Ukrajini in zavezniškim državam predstavili osnutek načrta za urjenje ukrajinskih pilotov na vojaških letalih F-16, je danes po srečanju kontaktne skupine za podporo Ukrajini povedal obrambni minister ZDA Lloyd Austin. Danska je sporočila, da bo pilote urila v bližini meje z Nemčijo.

Obrambna ministra Danske Troels Lund Poulsen in Nizozemske Kajsa Ollongren sta na srečanju skupine Ramstein, na katerem je sodeloval tudi ukrajinski minister Oleksij Reznikov, predstavila osnutek načrta urjenja ukrajinskih vojakov za letala F-16 in potrebne nadaljnje korake, je povedal Austin.

Vodilnima državama so se po njegovih besedah pridružile še številne druge države, ki jima pomagajo pri pripravi načrta.

"Še naprej sodelujemo z Nizozemsko in Dansko pri pripravi načrta. To bo vzelo še nekaj časa. Vendar pa je napredek resnično impresiven," je dejal pred zasedanjem obrambnih ministrov zveze Nato.

Danski minister Poulsen je že ob prihodu na srečanje skupine za podporo Ukrajini povedal, da bodo ukrajinske vojaške pilote in druge vojake za upravljanje letal F-16 urili v oporišču Skrydstrup v regiji Jutlandija v bližini meje z Nemčijo. Tam ima namreč danska vojska nameščene svoje lovce, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Do vrha voditeljev zveze Nato sredi julija naj bi bilo znano, kdaj bi se lahko začelo urjenje, je še povedal danski minister za obrambo. Izrazil je upanje, da bi se to začelo že avgusta, pričakuje pa, da bo trajalo najmanj pol leta.

Ameriški obrambni minister je po srečanju skupine Ramstein, v kateri pod vodstvom ZDA sodeluje okoli 50 držav, povedal še, da so številne napovedale dodatno vojaško pomoč Ukrajini.

ZDA, Združeno kraljestvo, Danska in Nizozemska so ob tem napovedale dodatna finančna sredstva za rakete zračne obrambe. Več kot 200 tovrstnih raket bo vključeval tudi nov paket kanadske pomoči v vrednosti 500 milijonov dolarjev. Nemčija in Norveška pa sta naznanili večletna paketa pomoči Ukrajini, je sporočil Austin.

Načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA, general Mark Milley, je na skupni novinarski konferenci z ministrom Austinom poudaril pomen te pomoči spričo protiofenzive, ki jo je v vojni z Rusijo nedavno sprožila ukrajinska vojska.

Dejal je, da je še prezgodaj za ocene, vendar pa Ukrajinci vsak dan kažejo pogum in vztrajnost, ki sta potrebna za ponovno zavzetje ozemlja. "Prepričani smo, da je ta kontaktna skupina Ukrajini zagotovila sredstva, ki jih potrebuje za uspeh," je povedal Milley.

17.16 Grossi varnostne razmere v nuklearki Zaporožje označil za resne

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je danes ob obisku jedrske elektrarne v Zaporožju na jugu Ukrajine varnostne razmere v objektu po poplavah, ki jih je povzročilo uničenje jezu Kahovka na reki Dneper, označil za resne. Medtem je število mrtvih v poplavah naraslo na 28, poročajo tuje tiskovne agencije.

Po besedah Grossija je bil obisk elektrarne, ki so ga iz varnostnih razlogov prestavili za en dan, kompakten in pomemben. Med drugim si je ogledal tamkajšnji hladilni bazen, v katerem je, kot je zagotovil, dovolj vode.

Grossi je jedrsko elektrarno v Zaporožju, sicer največjo v Evropi, vnovič obiskal, da bi ocenil morebitna varnostna tveganja v njej po uničenju jezu Kahovka na Dnepru minuli torek. Uničenje naj bi bilo posledica eksplozije, Moskva in Kijev pa odgovornost za incident valita eden na drugega. Uničenje jezu je sprožilo bojazni glede delovanja jedrske elektrarne, ki prejema vodo za hlajenje iz tamkajšnjega akumulacijskega jezera.

To je sicer tretji obisk prvega moža IAEA v nuklearki od začetka vojne. Ta odtlej vseskozi opozarja na možnost jedrske nesreče v njej.

Medtem so ruske oblasti, ki nadzorujejo en breg reke Dneper, sporočile, da je število smrtnih žrtev poplav, ki jih je povzročilo uničenje jezu, tam naraslo na 18. Ukrajinske oblasti na drugem bregu so doslej poročale o 10 smrtnih žrtvah. Poleg 28 smrtnih žrtev je več deset ljudi še vedno pogrešanih.

17.05 Zelenski je nagovoril švicarski parlament, naj dovoli uvoz njihovega orožja

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes pozval Švico, naj dovoli uvoz svojega orožja v Ukrajino, in dejal, da je to ključnega pomena za boj proti ruski invaziji.

"Vem, da se Švica pogovarja o izvozu vojaškega materiala za zaščito in obrambo Ukrajine. To bi bilo ključnega pomena," je dejal Zelenski v nagovoru ukrajinskemu parlamentu prek video povezave. "Potrebujemo orožje, da ponovno vzpostavimo mir v Ukrajini," je dodal.

Švica ima dolgoletno politiko prepovedi preprodaje švicarskega orožja državam v konfliktu in je konec lanskega leta uvedla embargo na prodajo streliva Rusiji in Ukrajini.

Vprašanje je sprožilo razpravo v Švici, ki poskuša ohraniti ravnovesje med tradicionalno politiko nevtralnosti in skrbjo za evropsko soseščino ter domačo proizvodnjo orožja. Zelenski se ji je zahvalil za pridružitev evropskim sankcijam proti Rusiji, izpostavil pomembnost solidarnosti in Švico povabil, da gosti svetovno srečanje o miru. "Tam lahko prevzamete vodilno vlogo in uporabite svoje nacionalno strokovno znanje," je dejal ukrajinski predsednik.

Njegov nagovor je podžgal napetosti v parlamentu, potem ko je desničarska Švicarska ljudska stranka ocenila, da je govor kršil nevtralnost države.

16.53 Rusija je razpisala volitve na anektiranih ozemljih

Ruska centralna volilna komisija je sporočila, da bo 10. septembra potekalo glasovanje za guvernerje Donecka, Luganska, Zaporožja in Hersona, poročajo državni mediji. Regiji nista popolnoma zasedeni, Zaporožje in Doneck pa sta dve žariščni točki ukrajinske protiofenzive.

Kljub temu je vodja volitev Ella Pamfilova za TASS povedala, da rusko obrambno ministrstvo in zvezna varnostna služba menita, da je mogoče glasovanje izvesti septembra. Septembra lani je Rusija na zasedenih ozemljih Ukrajine izvedla tako imenovane referendume, ki sta jih Kijev in Zahod obsodila kot nezakonite in prisilne.

14.19 Evropski parlament: Nato naj povabi Ukrajino v zavezništvo

Evropski poslanci so danes sprejeli resolucijo, s katero so pozvali članice Nata, naj spoštujejo svoje zaveze in pripravijo teren za povabilo Ukrajine v zavezništvo. Pričakujejo, da se bo pristopni proces začel nemudoma po vojni in se čim prej končal. Hkrati so pozvali k celovitemu svežnju EU za obnovo Ukrajine, je sporočil Evropski parlament.

Prepričani so, da bo vstop Ukrajine v Nato in EU povečal regionalno in globalno varnost ter okrepil vezi med Ukrajino in evroatlantsko skupnostjo, je zapisano v resoluciji, ki je bila sprejeta s 425 glasovi za, 38 proti in 42 vzdržanimi.

Obsodili so nedavno rusko uničenje jezu hidroelektrarne Kahovka ter ponovili, da je uničenje povzročilo obsežne poplave in okoljsko katastrofo v Ukrajini. Dodali so, da bodo vsi odgovorni za tovrstne zločine morali odgovarjati v skladu z mednarodnim pravom.

Poslanci so prav tako pozvali k celovitemu svežnju EU za obnovo Ukrajine, ki bi se osredotočal na takojšnjo, srednjeročno in dolgoročno pomoč pri obnovi in okrevanju države. Hkrati so izrazili željo, da bi obnova poškodovane infrastrukture potekala v skladu z evropskim zelenim dogovorom.

Ponovno so podprli lansko odločitev Evropskega sveta, da Ukrajini podeli status kandidatke za članstvo v EU. Upajo na pozitivno priporočilo Evropske komisije, ko bo Ukrajina uspešno izvedla vseh sedem korakov, določenih v mnenju komisije leta 2022. Prosili so, da bi se začrtala jasna pot za začetek pristopnih pogajanj, ki bi se po njihovem mnenju ob zadostni podpori lahko začela že letos.

9.28 Ukrajinska in ruska stran poročata o napadih z droni

Ukrajinske sile so danes zjutraj sporočile, da so sestrelile križarsko raketo in 20 brezpilotnih letalnikov, ki jih je med nočnim napadom izstrelila ruska stran. Pri tem naj bi bil en človek ranjen. Proruske oblasti na polotoku Krim so medtem zatrdile, da so uničili devet brezpilotnih letalnikov, o žrtvah pa ne poročajo.

Ukrajinskim silam je ponoči uspelo prestreči eno od štirih križarskih raket, izstreljenih s Kaspijskega morja, in 20 brezpilotnih letalnikov iranske izdelave, izstreljenih s severa in juga, je ukrajinska vojska danes zjutraj sporočila na Telegramu. Samo v Odesi ob Črnem morju, ki je bila v preteklih dneh že tarča napadov, so uničili 13 dronov.

Kot je še navedla vojska, so tri druge križarske rakete zadele "industrijske objekte v regiji Dnipropetrovsk" na vzhodu Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V mestu Krivi Rog je bil po navedbah ukrajinskih oblasti ranjen moški. V torkovih napadih je tam umrlo 12 ljudi.

Vodja proruske administracije na Krimu Sergej Aksijonov pa je danes na Telegramu sporočil, da so ruske sile v sredo zvečer in danes nad polotokom Krim, ki si ga je leta 2014 priključila Moskva, sestrelile devet brezpilotnih letalnikov.

Šest dronov so sestrelile sile zračne obrambe, trije drugi pa so bili deaktivirani, preden so padli na tla, je pojasnil in dodal, da žrtev ni bilo.

Je pa eden od dronov eksplodiral v vasi v središču Krimskega polotoka, zaradi česar je razbilo okna na več domovih, izjavo Aksijonova povzema AFP.

Napadi z droni na Krimu so se v zadnjih tednih okrepili, medtem ko je Ukrajina začela dolgo pričakovano protiofenzivo. Kijev je že večkrat izjavil, da namerava vrniti Krim, katerega priključitve Rusiji mednarodna skupnost ne priznava, pod ukrajinsko oblast.

Kot je danes sporočil generalštab ukrajinske vojske, se protiofenziva osredotoča na območje Bahmuta v Donecku in v smer Berdjanska v regiji Zaporožje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

7.40 Dramatični posnetek predaje ruskega vojaka

Na posnetku drona enote ukrajinske 92. mehanizirane brigade, ki ga je objavil Wall Street Journal, vidimo, kako se je ruski vojak predal ukrajinskim silam.

A desperate Russian soldier under bombardment in the trenches hatched an idea to try to save his life: surrender to a Ukrainian drone https://t.co/R8Z2lSK3RH

— The Wall Street Journal (@WSJ) June 14, 2023

Jurij Fedorenko, poveljnik divizije jurišnih brezpilotnih letal 92. brigade, je v izjavi za CNN potrdil, da je bila predaja izvedena. "Ko je ugotovil, da bo umrl, je odvrgel mitraljez, dvignil roke in rekel, da se ne bo več boril," je povedal Fedorenko. "Imeli smo pripravljeno razstrelivo, da ga uničimo, a ker je sovražnik odvrgel orožje in pokazal, da se bo predal, je bilo sklenjeno, da mu pustimo živeti," je dodal. 

Novice So to skrivni načrti ukrajinske protiofenzive?