Petek, 27. 9. 2024, 10.37
1 mesec, 3 tedne
Lukašenko grozi: To bi bil začetek tretje svetovne vojne
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,51
Aleksander Lukašenko je v nastopu pred študenti univerze za informatiko in radioelektroniko trdil, da zveza Nato načrtuje konkretne napade na Belorusijo.
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je zvezo Nato danes obtožil, da načrtuje napad na državo, in ob tem zagrozil z uporabo jedrskega orožja, ki ga je v Belorusiji sicer namestila Rusija. Napad na Belorusijo bi po njegovih besedah pomenil začetek tretje svetovne vojne.
Lukašenko je v nastopu pred študenti univerze za informatiko in radioelektroniko trdil, da zveza Nato načrtuje konkretne napade na Belorusijo. "Američani in Poljaki so se že razporedili predvsem ob meji s Poljsko. Vemo, da si poljsko vodstvo že mane roke," poročanje beloruske tiskovne agencije Belta povzema nemška dpa.
Belorusija je na takšen dogodek pripravljena in se bo takoj odzvala, je dejal in dodal, da Zahod ni pripravljen na takšno eskalacijo. V primeru napada bi se tako Belorusija kot Rusija odzvali z jedrskim orožjem, je dejal in se zahvalil ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu za nedavno spremembo jedrske doktrine.
Putin z uporabo jedrskega orožja zagrozil v sredo
Putin je spremembe naznanil v sredo in med drugim zagrozil z uporabo jedrskega orožja v primeru obsežnega zračnega napada na državo. Rusija bi kot odgovor lahko uporabila jedrsko orožje tudi proti nejedrski državi, če bi jo podpirala jedrska sila, je dejal.
Pri tem je očitno meril na Ukrajino, ki nima jedrskega orožja, vendar prejema vojaško podporo držav z jedrskim orožjem. Sprememba doktrine bi veljala tudi v primeru napada na Belorusijo, tesno zaveznico Rusije, je povedal Putin.
Belorusija sicer ni jedrska sila, je pa Rusija na njenem ozemlju leta 2023 namestila rusko taktično jedrsko orožje. Lukašenko je aprila navajal več deset jedrskih konic. Belorusija je prejela tudi ruske rakete iskander, ki lahko nosijo jedrske konice. Tudi lovska letala suhoj Su-35 so predelali za namestitev tovrstnega orožja.
V zračnem napadu na Izmail najmanj trije mrtvi
V ruskem zračnem napadu z brezpilotniki na mesto Izmail ob meji z Romunijo so davi ubili najmanj tri ljudi, 11 je bilo ranjenih. Romunsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ob zaznavi dronov vzletela štiri njihova letala. Ukrajinske oblasti poročajo tudi o raketnem napadu na mesto Krivi Rog, v katerem je umrla ena oseba.
V mestu Izmail so po zračnem napadu izbruhnili požari.
V napadu na ukrajinsko pristaniško mesto ob Donavi sta življenje izgubili starejši ženski in 73-letni moški, medtem ko med ranjenimi poročajo o enem otroku. Poškodovane so bile stanovanjske zgradbe in gospodarska poslopja ter avtomobili, izbruhnilo je tudi več požarov, ki so jih že pogasili, je sporočil guverner regije Odesa Oleg Kiper.
Romunsko obrambno ministrstvo domneva, da je ruski letalnik v njihov zračni prostor med napadom na Ukrajino vstopil za manj kot tri minute in po razpoložljivih podatkih na romunsko ozemlje ni imel vpliva, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Napad na Krivi Rog: ena oseba umrla, pod ruševinami iščejo morebitne žrtve
V nočnem raketnem napadu so ruske sile obstreljevale tudi mesto Dnipro v regiji Dnipropetrovsk. Poškodovale so industrijski objekt, vendar ni bilo ranjenih, je povedal guverner regije Sergej Lisak.
Pozneje je Lisak poročal še o enem ruskem napadu v regiji Dnipropetrovsk. Raketa je zjutraj zadela sedež okrožne policije v mestu Krivi Rog, pri čemer je življenje izgubila ena oseba, pet je bilo ranjenih. Reševalci med ruševinami še iščejo morebitne žrtve. Poročajo tudi o škodi na več desetih stanovanjskih zgradbah in izobraževalni ustanovi.
FSB uvedla preiskavo zoper tri novinarje
FSB je zaradi nezakonitega prečkanja ruske meje uvedla preiskavo zoper tri novinarje. Fletcher Yeung in Kathryn Diss delata za avstralsko televizijo ABC News, v preiskavi pa se je znašel še romunski novinar Mircea Barbu, je poročala ruska tiskovna agencija RIA Novosti.
Ukrajinska vojska je 6. avgusta nepričakovano vdrla v regijo Kursk in tam po lastnih navedbah zasedla približno sto naselij. Kmalu po začetku ofenzive je več novinarjev objavilo poročila iz zasedenih delov ruske regije, zato je Rusija proti njim sprožila preiskave. Skupno Moskva zaradi nezakonitega prečkanja meje trenutno preiskuje 12 novinarjev.
FSB je medtem na zasedenem polotoku Krim pridržal domnevna ukrajinska agenta. Ta naj bi Kijevu posredovala informacije o ruskih vojaških objektih. Eden od njiju je po navedbah FSB med drugim posredoval tudi informacije o koordinatah objektov zračne obrambe v mestu Kerč, ob sklicevanju na ruske medije poroča tiskovna agencija Reuters.
Sodišče v Moskvi je danes začelo sojenje 72-letnemu Američanu Stefanu Hubbardu, ki je obtožen, da se je kot plačanec boril na strani Ukrajine. Grozi mu do 15 let zapora, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Trump na srečanju z Zelenskim za končanje vojne v Ukrajini
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je danes v New Yorku srečal z nekdanjim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, ki je dejal, da je čas za končanje vojne v Ukrajini. Pri tem se je zavezal, da bo "rešil" konflikt v Ukrajini v primeru zmage na ameriških predsedniških volitvah novembra.
Zelenski in Trump sta se srečala v nebotičniku Trump Tower v New Yorku, kjer sta po pogovorih stopila pred novinarje. Republikanski predsedniški kandidat je obljubil, da bo dosegel mir, če bo dobil drugi mandat v Beli hiši.
"Ta vojna se ne bi smela nikoli zgoditi, vendar jo bomo rešili," je zatrdil Trump. "Nekoč se mora končati. Končati se mora," je dodal.
Konflikt je označil za "zapleteno uganko" in pozval k "poštenemu dogovoru za vse", poročajo tuje tiskovne agencije.
Zelenski pa je pred pogovori ocenil, da imata s Trumpom "skupno stališče, da je treba vojno v Ukrajini ustaviti in da (ruski predsednik Vladimir) Putin ne more zmagati".
Do njunega srečanja je prišlo v času, ko se v Kijevu porajajo skrbi, da bi se lahko v primeru zmage Trumpa na volitvah vojaška podpora ZDA Ukrajini zmanjšala, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zelenski in Trump sta se nazadnje na štiri oči sestala pred približno petimi leti, pred rusko invazijo na Ukrajino februarja 2022.
Zelenski, ki se mudi na zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku, se je v četrtek v Beli hiši sešel z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom in predsedniško kandidatko demokratov Kamalo Harris, mediji pa so ugibali, da se s Trumpom morda sploh ne bosta srečala, saj sta drug drugemu ta teden namenila kar nekaj kritik.
Zelenski naj bi užalil Trumpa z izjavami za ameriško revijo The New Yorker, da republikanski predsedniški kandidat pravzaprav ne ve, kako končati vojno v Ukrajini. Trump je v začetku septembra zatrdil, da ima načrt za končanje vojne, vendar ga ne bo razkril, če ne bo zmagal na volitvah. Večkrat je tudi dejal, da bo vojno med Moskvo in Kijevom rešil v 24 urah, a ni nikoli pojasnil, kako.
Trump, ki je bil v zadnjih mesecih kritičen do podpore Washingtona Kijevu, je nato v sredo očital Zelenskemu, da noče skleniti dogovora za končanje vojne z Rusijo.
"Še naprej dajemo milijarde dolarjev človeku, ki noče skleniti dogovora, Zelenskemu," je dejal na predvolilnem zborovanju v Severni Karolini. "Vsakič, ko je prišel v našo državo, je odšel s 60 milijardami dolarjev," je dodal in ukrajinskega predsednika označil za verjetno najboljšega prodajalca na svetu.
