SiolNET. Novice Svet
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Putina je čakal ves svet. Prvi nagovor prestavili za en dan. #vŽivo

10

termometer

Vladimir Putin | Putin bi moral danes prvič po začetku vojne v Ukrajini nagovoriti svoj narod. | Foto: Reuters
Putin bi moral danes prvič po začetku vojne v Ukrajini nagovoriti svoj narod. Foto: Reuters

208. dan vojne v Ukrajini. Eden od urednikov nemškega časopisa TAZ Dominic Johnson meni, da se ruski predsednik Vladimir Putin norčuje iz svojega naroda, saj je napovedal prvi nagovor državljanom od začetka vojne, nanj pa je zamujal več ur. Pozno zvečer je eden od najbolj znanih Putinovih propagandistov kratko objavil: Jutri. 

Dnevni pregled pomembnejših dogodkov

21.35 Putinov nagovor prestavljen za en dan?
20.32 Se Putin norčuje iz svojega naroda? Na napovedani govor zamuja že eno uro in pol.
20.15 Zahod obsodil napovedane referendume na zasedenih območjih v Ukrajini
19.22 Ukrajina svari: Če Rusija izvede referendume, je z možnostmi za pogajanja konec
18.26 Nasprotnik Kremlja rusko pošiljanje zapornikov v vojno primerjal s slavnim filmom
17.30 Borrell zavrnil Putinove obtožbe glede izvoza žita in gnojil
16.36 Ruska voditeljica šokirala z izjavo o pogrebu kraljice Elizabete II.
15.35 Svet EU uradno potrdil finančno pomoč Ukrajini v višini pet milijard evrov
15.10 Rusi naj bi iz Črnega morja umaknili svoje podmornice
14.41 Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine napovedali referendume o priključitvi Rusiji
12.36 McDonald's v Kijevu ponovno odpira vrata, a le za dostavo
12.34 Medvedjev za izvedbo referendumov o priključitvi zasedenih ozemelj v Ukrajini
11.00 Putinov zaveznik: Posebna vojaška operacija je končana, pripravite se na tretjo svetovno vojno
10.00 Erdogan: Putin se je pripravljen pogovarjati
6.30 "Boj za vsak centimeter"

21.35 Putinov nagovor prestavljen za en dan?

Dopisnik BBC za vzhodno Evropo navaja, da Putin, po vsem sodeč, danes ne bo nagovoril naroda.

Vladimir Solovjov, eden od najbolj znanih Putinovih propagandistov na državni televiziji Rusija 1, je zvečer namreč na Telegramu na kratko objavil le: "Jutri". Podobne informacije je objavilo še nekaj drugih propagandistov blizu Kremlja.

20.32 Se Putin norčuje iz svojega naroda? Na napovedani govor zamuja že uro in pol.

Eden od urednikov nemškega časopisa TAZ Dominic Johnson meni, da se Putin norčuje iz svojega naroda, saj je napovedal prvi nagovor državljanom od začetka vojne, nanj pa zamuja že več kot uro in pol. Njegov nagovor bi se sicer moral začeti že ob 19. uri.

"Putin je napovedal nagovor narodu, ki ga ne začenja. Medtem ko vsi čakajo nanj, so oči sveta uprte v Moskvo, za Generalno skupščino ZN, ki se je Putin ni smel udeležiti, pa ni mar nikomur. Trolanje na najvišji ravni," meni Johnson.

Njegov nagovor bodo sicer prenašale vse večje televizijske postaje, med njimi tudi Sky News.

20.15 Zahod obsodil napovedane referendume na zasedenih območjih v Ukrajini

V ZDA in Nemčiji so danes obsodili napovedane referendume proruskih separatistov v Ukrajini in napovedali, da ne bodo sprejeli njihovih rezultatov. Podobna obsodba je prispela tudi s strani generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga, ki je obenem opozoril, da gre za nov poskus stopnjevanja vojne v Ukrajini.

Nemški kancler Olaf Scholz je danes ob robu 77. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku dejal, da ruskih načrtov za izvedbo "navideznih referendumov" v Ukrajini ne bodo sprejeli, saj so ti v nasprotju z mednarodnim pravom, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Vse to je le poskus imperialistične agresije," je dejal Scholz in dodal, da ima Ukrajina vso pravico braniti ozemeljsko celovitost in suverenost svoje države in svoje demokracije, kot tudi, da jo mednarodna skupnost pri tem podpira.

Načrte proruskih separatistov v Ukrajini so obsodile tudi ZDA in prav tako napovedale, da ne bodo priznale njihovih rezultatov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Ti referendumi so žalitev načel suverenosti in ozemeljske celovitosti, na katerih temelji mednarodni sistem," je izjavil svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost Jake Sullivan.

Ostro se je odzvala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Nikoli ne bomo priznali poskusa Rusije, da bi legitimirala svojo nezakonito in brutalno okupacijo ukrajinskih ozemelj," je dejala po navedbah dpa. "Poskus spreminjanja ukrajinskih meja je popolnoma nesprejemljiv in pomeni očitno kršitev Ustanovne listine ZN ter ukrajinske neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti," je dejala ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku.

Referendume je za navidezne označil tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Po njegovi oceni gre namreč za "očitno kršitev mednarodnega prava", poročajo tuje tiskovne agencije. "Navidezni referendumi nimajo nobene legitimnosti in ne spreminjajo narave ruske agresivne vojne proti Ukrajini. Gre za še eno stopnjevanje Putinove vojne," je na Twitterju zapisal Stoltenberg. Ob tem je mednarodno skupnost pozval, naj obsodi potezo separatistov in posledično okrepi podporo Ukrajini.

Ruski mediji in lokalni proruski predstavniki v Ukrajini so danes napovedali, da bodo na zasedenih ozemljih v regijah Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje na vzhodu Ukrajine, predvidoma med 23. in 27. septembrom, potekali referendumi o priključitvi teh ozemelj k Rusiji. Do napovedi izvedbe referendumov prihaja v luči hitrega napredovanja ukrajinskih sil.

V Kijevu so se na napoved že odzvali in obljubili, da bodo "likvidirali" rusko grožnjo. "Ukrajina bo rešila rusko vprašanje. Grožnjo je mogoče odpraviti le s silo," je na Telegramu zapisal vodja urada ukrajinskega predsednika Andrij Jermak in obsodil izsiljevanje Moskve, ki ga je domnevno spodbudil strah pred porazom.

Do odločitve separatistov za izvedbo referendumov je prišlo kmalu po tem, ko so nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in separatisti v regijah Doneck in Lugansk pozvali k njihovi hitri izvedbi. Po besedah Medvedjeva bi Rusija z izvedbo referendumov lahko razširila svoj vojaški mandat in izkoristila vse svoje vojaške zmogljivosti za "samoobrambo" priključenega teritorija.

19.22 Ukrajina svari: Če Rusija izvede referendume, je z možnostmi za pogajanja konec

Kakršenkoli referendum o priključitvi ukrajinskih ozemelj Rusiji bi uničil vse preostale možnosti za pogajanja med Kijevom in Moskvo, je dejal Serhij Nikiforov, tiskovni predstavnik urada ukrajinskega predsednika. "Brez referendumov obstaja še majhna možnost za diplomatsko rešitev. Po referendumu – ne," je povedal.

Tako se je Nikiforov odzval na načrte Rusije za referendume o formalni priključitvi državi, ki so jih razkrili ruski uradniki v štirih okupiranih ukrajinskih regijah. Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je ob tem zapisal, da je treba v primeru kakršnihkoli referendumov okrepiti gospodarske sankcije proti Rusiji, pa tudi dobavo orožja Ukrajini, vključno z raketami ATACMS, ki imajo večji domet od kateregakoli trenutno razpoložljivega sistema. "Kremelj nasprotuje dobavi sodobnih tankov in ATACMS? Čas je, da jih dobimo," je dejal Podoljak.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba pa je poudaril, da referendumi ne bodo spremenili dejstva, da je Rusija agresor: "Rusi lahko delajo, kar hočejo. A to ne bo spremenilo ničesar. Rusija je bila in ostaja agresor, ki nezakonito zaseda dele ukrajinske zemlje. Ukrajina ima vso pravico osvoboditi svoja ozemlja in jih bo osvobajala še naprej ne glede na to, kaj pravi Rusija."

Proruski uradniki so za 23. in 27. september namreč napovedali referendume o priključitvi Rusiji v regijah Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje. Regije pomenijo približno 15 odstotkov vsega ozemlja Ukrajine in so skupno velike kot Madžarska.

18.26 Nasprotnik Kremlja rusko pošiljanje zapornikov v vojno primerjal s slavnim filmom

Kritik Kremlja Aleksej Navalni, ki je trenutno sicer v zaporu v Rusiji, je komentiral domnevno novačenje ruskih ujetnikov za bojevanje v Ukrajini. Primerjal ga je s filmom Odred odpisanih (ang. Suicide Squad). Omenjeni film namreč prikazuje zaprte superzlobneže, ki jih ameriška vlada najame za tajne in smrtonosne operacije.

Navalni se je pri objavi skliceval na videoposnetek Putinovega zaveznika Jevgenija Prigožina, ki je ruskim zapornikom grozil, da jih bodo ubili, če bodo ob prihodu v Ukrajino dezertirali. Dejal jim je, da jim bo kazen oproščena, če se bodo v vojni proti Ukrajini borili proti Wagnerjevi skupini. Prigožin je namreč vodja Wagnerja, zasebnega vojaškega podjetja, katerega plačanci so se bojevali v Siriji in menda tudi v Afriki, zdaj pa se bojujejo v Ukrajini.

V objavi na Twitterju je Navalni zapisal, da se lahko ljudje zdaj odločijo za resen zločin, ker vedo, da obstaja način, da se izognejo zaporni kazni. "Od morilcev in roparjev pričakujejo, da sodelujejo, da morajo sodelovati v vojni. Iz neznanega razloga ima marsikdo vtis, da so te kategorije obsojencev nekakšni surovi borci. Nekako tako kot v filmu Odred odpisanih. Kaj bi lahko takšna vojska sploh dosegla," je zapisal.

17.30 Borrell zavrnil Putinove obtožbe glede izvoza žita in gnojil

EU mora še naprej zavračati "rusko propagando", je v ponedeljek iz New Yorka sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell. S tem se je odzval na očitke ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je v preteklih tednih kritiziral implementacijo dogovora o izvozu ukrajinskega žita, češ da ta ne dosega revnih držav. "Poglejte statistiko: dve tretjini ukrajinskega izvoza je šlo v Afriko, na Bližnji vzhod in v Azijo," je poudaril Borrell in pri tem dodal, da so pozitivni učinki omenjenega dogovora že vidni v globalnem padcu cen hrane, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Borrell je ob tem še enkrat zavrnil očitke Kremlja, da sankcije EU onemogočajo izvoz ruskih gnojil v države, ki niso članice Unije. "Naše sankcije so usmerjene proti ruski vojni ekonomiji, ne proti hrani in kmetijstvu," je ponovil visoki zunanjepolitični predstavnik EU.

Putin je namreč danes znova obtožil EU, da preprečuje, da bi 300 tisoč ton ruskega gnojila doseglo najrevnejše države. "Jasno je, našim podjetjem nočejo dovoliti zaslužiti, mi pa bi gnojilo radi podarili državam, ki ga potrebujejo," je dejal po navedbah francoske tiskovne agencije AFP. Borrell se je na trditve ruskega predsednika odzval z besedami, da se morebiten vzrok za to, da zasebna podjetja ne kupujejo ruskih gnojil, skriva v "negotovosti poslovanja z režimom, ki ubija in ugrablja civiliste v sosednji državi".

Iz Ukrajine je bilo v preteklih tednih izvoženih približno 14 milijonov ton žita, je še sporočil Borrell. 61 odstotkov tega žita je državo zapustilo po kopnem in 39 odstotkov prek Črnega morja, še navaja dpa. Izvoz žita iz Ukrajine, ki je ena od vodilnih svetovnih proizvajalk in izvoznic nekaterih kmetijskih proizvodov, je bil zaradi ruske invazije več mesecev blokiran, kar je sprožilo strah pred svetovno prehransko krizo.

16.36 Ruska voditeljica šokirala z izjavo o pogrebu kraljice Elizabete II.

Putinov zaveznik Andrej Guruljov, član odbora za obrambo ruskega parlamenta in poslanec ruske dume, je pred dnevi odkrito zagrozil z jedrskim napadom na Veliko Britanijo in Nemčijo. Dejal je: "Lahko bi uporabili jedrsko orožje, vendar zagotovo ne v Ukrajini. Še vedno moramo živeti tam."

Kot poroča hrvaški Index, je o jedrskem napadu na Veliko Britanijo na televiziji govorila tudi voditeljica Olga Skabejeva, ki je v oddaji gostila prav Guruljova. Dejala je, da bi morala Rusija jedrski napad izvesti na pogrebu kraljice Elizabete II. v ponedeljek, saj je bilo tam veliko pomembnih ljudi.

"Imamo številne tarče. Ramstein je ena izmed njih," je v oddaji dejal Guruljov in imel v mislih vojaško bazo v Nemčiji, kjer pogosto potekajo srečanja članic Nata. "Toda to lahko počaka. Zakaj bi bombardirali Ukrajino ali Nemčijo, ko pa je tam Britanija, korenina vsega zla," je dejal. V tem trenutku se je vmešala voditeljica in dejala: "To bi morali narediti danes. Vsi vodilni ljudje so bili na pogrebu kraljice."

15.35 Svet EU uradno potrdil finančno pomoč Ukrajini v višini pet milijard evrov

Svet EU je danes uradno potrdil dodatno finančno pomoč Ukrajini v višini pet milijard evrov, o kateri so se finančni ministri in guvernerji centralnih bank držav članic EU skupaj s predstavniki Evropske komisije in Evropske centralne banke (ECB) dogovorili na neformalnem zasedanju Sveta Ecofin devetega septembra v Pragi.

Ta finančna pomoč dopolnjuje drugo podporo EU Ukrajini na humanitarnem, razvojnem, carinskem in obrambnem področju, piše v izjavi Sveta. "EU stoji ob strani Ukrajini. Izpolnjujemo svoje obljube in pomagamo zagotavljati, da lahko ukrajinska država in njena ključna infrastruktura še naprej delujeta kljub ruski agresiji," je ob uradni potrditvi pomoči dejal češki finančni minister Zbynek Stanjura. "Na naslednjih zasedanjih Sveta Ecofin si bom prizadeval za hiter dogovor o zagotovitvi preostalih treh milijard evrov, pri čemer se moramo dogovoriti tudi o razdelitvi tega zneska na posojila in nepovratna sredstva," je dodal.

Finančna sredstva bodo Ukrajini na voljo v obliki zelo ugodnih dolgoročnih posojil. Gre sicer za drugi obrok devet milijard evrov vrednega svežnja finančne pomoči Ukrajini, ki ga je komisija napovedala maja, voditelji EU pa so ga potrdili na zasedanju v Bruslju konec junija.

Poleg tega se je z danes sprejetim sklepom proračun EU opremil s sredstvi za kritje tveganja izgub iz teh dodatnih posojil ter iz posojila v višini ene milijarde evrov, ki ga je Evropska komisija Kijevu v imenu EU v dveh tranšah izplačala avgusta.

Preostala sredstva v višini do tri milijarde evrov bodo Ukrajini zagotovljena predvidoma kmalu, je Svet še zapisal v izjavi. Pred tem je Evropska komisija v prvi polovici leta Ukrajini izplačala posojilo v višini 1,2 milijarde evrov.

15.10 Rusi naj bi iz Črnega morja umaknili svoje podmornice

Britansko obrambno ministrstvo je objavilo novo dnevno poročilo njihove obveščevalne službe o razmerah v Ukrajini. Danes so se dotaknili ruske črnomorske flote. "Poveljstvo ruske črnomorske flote je skoraj zagotovo premaknilo svoje podmornice iz domačega pristanišča Sevastopol na Krimu v Novorosijsk v Krasnodarskem okraju na jugu Rusije," so zapisali v poročilu.

"Zelo verjetno je to posledica nedavne spremembe stopnje varnostne grožnje v luči povečanih ukrajinskih napadov na velike razdalje. V zadnjih dveh mesecih sta bila napadena poveljstvo flote in njeno glavno letališče," ugotavljajo. Nadalje pišejo, da je bil eden glavnih Putinovih motivov za priključitev Krima leta 2014 prav možnost, da tam obdrži rusko floto. Dodajajo pa, da je varnost te flote zdaj neposredno ogrožena.

14.41 Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine napovedali referendume o priključitvi Rusiji

Na proruskih separatističnih ozemljih v regijah Lugansk, Doneck in Herson na vzhodu Ukrajine naj bi med 23. in 27. septembrom potekali referendumi o priključitvi k Rusiji, kot so danes napovedali lokalni proruski predstavniki in ruski mediji. Do izvedbe referendumov prihaja v luči hitrega napredovanja ukrajinskih sil.

Referendumi bodo potekali v regijah Doneck in Lugansk, ki ju je ruski predsednik Vladimir Putin tik pred začetkom ofenzive proti Ukrajini priznal kot neodvisni državi, pa tudi v regiji Herson. Njihova priključitev Rusiji bi pomenila nadaljnjo zaostritev odnosov med Moskvo in Zahodom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vodja proruskih separatistov iz Donecka Denis Pušilin je medtem že pozval Putina, naj preuči možnost, da regija v čim krajšem času postane del Rusije. "Dolgo trpeče ljudstvo Donbasa si zasluži, da postane del velike države, ki jo je vedno imelo za svojo domovino," je zapisal na družbenih omrežjih.

Tudi v regiji Zaporožje bi lahko v naslednjih dneh izvedli referendum o pridružitvi Rusiji, je danes dejal član proruske vojaško-civilne uprave regije Zaporožje Vladimir Rogov. "Ljudje bi lahko izrazili svojo voljo v naslednjih dneh. Na referendum smo pripravljeni že danes ali jutri," je povedal in pri tem dodal, da ni nobenega dvoma, da bo izvedba referendumov v preostalih regijah pospešila "osvoboditev" Zaporožja, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Na napovedi o referendumih so se že odzvale ukrajinske oblasti, ki so obljubile, da bodo "likvidirale" rusko grožnjo. "Ukrajina bo rešila rusko vprašanje. Grožnjo je mogoče odpraviti le s silo," je na Telegramu zapisal vodja predsednikovega urada Andrij Jermak in obsodil izsiljevanje Moskve, ki ga je domnevno spodbudil strah pred porazom.

12.36 McDonald's v Kijevu ponovno odpira vrata, a le za dostavo

Ameriška veriga restavracij s hitro hrano McDonald's je prvič po začetku ruske invazije na Ukrajino odprla svoja vrata v ukrajinski prestolnici Kijev. Po pogovorih z dobavitelji, strokovnjaki za varnost in ukrajinskimi organi so se odločili, da bodo sprva opravljali samo dostavo hrane, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

McDonald's je svoje delovanje v Ukrajini ustavil 24. februarja letos, torej takoj ob začetku ruske invazije.

Novinarji AFP so danes pred enim izmed kijevskih McDonald'sov opazili večjo skupino uslužbencev dostavnih podjetij, ki so čakali na prevzem naročil.

"Oktobra bodo te tri restavracije v celoti ponovno odprte skupaj z McDrive in ekspresnimi okenci," so v sporočilu za javnost zapisali v družbi.

12.34 Medvedjev za izvedbo referendumov o priključitvi zasedenih ozemelj v Ukrajini

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je danes, v luči uspehov ukrajinske protiofenzive, pozval k izvedbi referendumov o priključitvi na ozemljih v Ukrajini, ki jih trenutno nadzirajo ruske in proruske sile. Z izvedbo referendumov bi Rusija lahko izkoristila vse svoje vojaške zmogljivosti za "samoobrambo" priključenega ozemlja, je dejal.

"Potem ko bodo potekali referendumi in bodo nova ozemlja postala del Rusije, bo geopolitična preobrazba v svetu dobila nepovraten značaj," je Medvedjev zapisal na Telegramu in pri tem poudaril, da bi Rusija po izvedbi referendumov lahko razširila svoj vojaški mandat, saj bi za "samoobrambo" priključenega ozemlja lahko uporabila vsa razpoložljiva sredstva.

Tudi proruski separatisti v regijah Doneck in Lugansk so pozvali k hitri izvedbi referendumov predvsem zaradi napredovanja ukrajinskih sil. Vodja samooklicane doneške republike Denis Pušlin je danes dejal, da bi referendume o priključitvi k Rusiji že morali izpeljati. "Mislim, da ljudje že dolgo čakajo na referendum in da bo to verjetno politična poteza, ki bo pomagala zagotoviti varnost civilistov," je povedal za rusko državno televizijo. Prav tako je dejal, da je bil v stiku z vodjo proruske samooklicane luganške republike in ga pozval, naj se združijo prizadevanja za pripravo referendumov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Podobno taktiko je Moskva uporabila že leta 2014, ko si je z referendumom, ki ni bil mednarodno priznan, priključila ukrajinski polotok Krim.

11.00 Putinov zaveznik: Posebna vojaška operacija je končana, pripravite se na tretjo svetovno vojno

Ruski ultranacionalist in Putinov ideolog Aleksander Dugin je ruskemu narodu sporočil, da je "posebna vojaška operacija" v Ukrajini končana in da naj se pripravi na tretjo svetovno vojno. 

Dugin je v zapisu, ki ga je objavil po tem, ko je v atentatu avgusta letos izgubil svojo hčer Darjo, menil, da je zadnji vojaški uspeh Ukrajine v regiji Harkov potrditev, da se je začela vojna Zahoda proti Rusiji, ki bi lahko zelo hitro prerasla v tretjo svetovno vojno.

"Prelomnica je ravno položaj v Harkovu, pa tudi prisilni umik ruskih zavezniških sil. Treba je poudariti, da smo v posebni vojaški operaciji prišli do točke brez vrnitve," še piše Dugin. Ob tem pojasnjuje, da tretja svetovna vojna ni stvar strahu ali pričakovanja, ampak je to preprosto dejstvo. Po njegovem mnenju ostaja odprto tudi vprašanje, ali bo uporabljeno jedrsko orožje, in meni, da je "verjetnost jedrskega harmagedona oziroma jedrskega uničenja iz dneva v dan večja".

10.00 Erdogan: Putin se je pripravljen pogovarjati

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v intervjuju za PBS NewsHour dejal, da se je Vladimir Putin pripravljen pogovarjati o končanju vojne v Ukrajini. "Srečala sva se v Uzbekistanu in imela dolg pogovor. Pokazal je, da je pripravljen čim prej končati agresijo v Ukrajini. Vsaj takšen je moj vtis," je v intervjuju povedal Erdogan.

Na vprašanje, kako naj bi bil videti konec vojne v Ukrajini, je Erdogan odgovoril, da je treba zemljo, ki so jo osvojili Rusi, vrniti Ukrajini. "To je tisto, kar se pričakuje," je izjavil turški predsednik in dodal, da bi morala Moskva "zakonitim lastnikom" med drugim vrniti tudi polotok Krim, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ankara namreč ne priznava ruske priključitve Krima leta 2014 in je že večkrat poudarila spoštovanje suverenosti Ukrajine. Kljub temu vzdržuje tesne odnose tako s Kijevom kot z Moskvo. Med drugim je sprtima stranema julija pomagala doseči dogovor o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč.

Vendar pa je Erdogan v zadnjem času v številnih izjavah jasno stopil na stran ruskega predsednika Vladimirja Putina in Zahod obtožil provokacij Rusije. Konec minulega tedna je med drugim dejal, da se želi Turčija – sicer članica Nata – pridružiti Šanghajski organizaciji za sodelovanje (SCO), katere največji članici sta Kitajska in Rusija.

V pogovoru za ameriško televizijo PBS je Erdogan dejal tudi, da sta se Kijev in Moskva dogovorila o izmenjavi 200 zapornikov, kar naj bi bila ena največjih izmenjav ujetnikov od začetka vojne, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Turški predsednik je to sporočil po pogovorih s Putinom prejšnji teden ob robu regionalnega vrha v Uzbekistanu.

Erdogan ob tem ni navedel podrobnosti glede izmenjave, je pa ljudi, ki naj bi bili izmenjani, označil za talce. "Dvesto talcev bo izmenjanih na podlagi dogovora med stranema. Mislim, da bo to pomemben korak naprej," je dejal. Dodal je, da sta imela z ruskim predsednikom "zelo obsežne pogovore" ter da se mu zdi, da je Putin pripravljen vojno "čim prej končati", navaja AFP.

"To je bil moj vtis, saj so stvari, ki se trenutno odvijajo, precej problematične," je še izjavil Erdogan, ki je na večkrat zastavljeno vprašanje, ali bi moral Putin odgovarjati za napad na Ukrajino, odgovoril, da ni nobene koristi od tega, da se postavljamo na eno ali drugo stran, temveč moramo "poiskati rešitev, ki bo zadovoljila vse vpletene".

6.30 "Boj bo za vsak centimeter"

Ukrajinska vojska od začetka meseca v okviru svoje obsežene protiofenzive beleži številne uspehe proti ruskim silam zlasti na vzhodu in jugu države. "Okupatorji so očitno v paniki," je v televizijskem nagovoru v ponedeljek zvečer dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in dodal, da so zdaj osredotočeni na hitro osvobajanje vseh območij pod ruskim nadzorom.

"Delamo vse, da zagotovimo, da so potrebe Ukrajine izpolnjene na vseh ravneh - obrambni, finančni, gospodarski, diplomatski," je v svojem tradicionalnem nagovoru dejal Zelenski. 

"Ukrajinske oborožene sile so vzpostavile popoln nadzor nad vasjo Bilogorivka in se pripravljajo na prevzem celotne regije Lugansk," je dejal guverner regije Sergej Gajdaj. Ta vas je le deset kilometrov zahodno od mesta Lisičansk, ki je julija po večtedenskih vsakodnevnih bojih pristalo v rokah Rusov. "Boj bo za vsak centimeter. Sovražnik pripravlja obrambo, zato ne bomo preprosto marširali," je Gajdaj zapisal na Telegramu.

Lugansk in sosednji Doneck sestavljata industrializirano regijo vzhodnega Donbasa, ki jo namerava Moskva zavzeti kot glavno tarčo napada, imenovanega "posebna vojaška operacija" v Ukrajini.

Aleksander Dugin Novice Zloglasna organizacija, katere član je bil tudi razvpiti Dugin osamljen putin Novice Poniževanje? Putina so pred novinarji pustili čakati vsi njegovi "prijatelji". Vladimir Putin Siol Plus Golob z boxerji proti Putinu, odstavlja pa ambasadorja v ZDA Vladimir Putin Novice Se bo Putin znesel nad to državo, če mu dokončno spodleti v Ukrajini? Hrvaško orožje v Ukrajini Novice Na prvi bojni črti v Ukrajini poleg slovenskega tudi hrvaško orožje #vŽivo

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin