SiolNET. Novice Svet
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ukrajina: To so zadnji trenutki pred potopom Moskve

10

termometer

putin merkel |  Nemčija sicer pričakuje, da se bodo pogajanja med članicami Evropske unije glede sankcij proti Rusiji kljub današnjim zapletom zaradi nasprotovanja Viktorja Orbana do konca tedna uskladila. | Foto: Reuters
Nemčija sicer pričakuje, da se bodo pogajanja med članicami Evropske unije glede sankcij proti Rusiji kljub današnjim zapletom zaradi nasprotovanja Viktorja Orbana do konca tedna uskladila. Foto: Reuters

82. dan vojne v Ukrajini. Nemčija bo do konca leta 2022 popolnoma prenehala uvažati rusko nafto, poroča Bloomberg. Ruske sile so danes streljale na bolnišnico v Severodonecku, izvedle so 11 topniških napadov, je sporočil vodja luganske regionalne vojaške uprave Sergej Hajdaj. Ranjenih je bilo devet civilistov. Zunanji ministri članic EU bodo danes v Bruslju razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini. Prav tako se verjetno ne bodo mogli izogniti razpravi o šestem svežnju sankcij proti Rusiji, ki vključuje tudi naftni embargo. Z zunanjimi ministri držav Zahodnega Balkana pa bodo razpravljali o vplivu ruske agresije na Ukrajino na to regijo.

Dnevni pregled dogodkov

20.59 Zunanji ministri EU brez dogovora o šestem svežnju sankcij proti Rusiji
19.21 Američani: Ukrajinci so potisnili Ruse na okrog 4 kilometre od meje
18.00 Po navedbah Moskve dosežen dogovor o evakuaciji ranjenih vojakov iz Azovstala
17.48 Ukrajinska vojska trdi: Imamo posnetke zadnjih trenutkov pred potopom Moskve
16.48 Putin: Članstvo Finske in Švedske v Natu ni grožnja, a bi lahko terjalo odziv
15.55 Lukašenko: Zahod želi oslabiti Rusijo
14.27 Nemci samo še letos kupujejo rusko nafto
13.49 McDonald's bo prodal ruske restavracije
10.19 Borrell: Storili bomo vse, da bi dosegli dogovor o novih sankcijah proti Rusiji
10.07 Ukrajina trdi: Naša vojska je na meji z Rusijo. Kaj sledi?
9.53 Rusija odločitev Švedske in Finske za vstop v Nato označila za veliko napako
8.37 Ruska javnost v šoku: tak poraz naše vojske je nepredstavljiv
7.13 Rusi so včeraj v Donecku ubili tri civiliste
7.11 Mariupol je dobil elektriko
6.15 Ruske sile streljale na bolnišnico v Severodonecku 
6.10 Kako ruska TV poroča o odločitvi Finske in Švedske? 
6.09 Zunanji ministri EU o nadaljnji podpori Ukrajini in vplivu vojne na Balkan

20.59 Zunanji ministri EU brez dogovora o šestem svežnju sankcij proti Rusiji

Zunanjim ministrom EU se danes ni uspelo dogovoriti o šestem svežnju sankcij proti Rusiji, ki vključuje tudi embargo na uvoz ruske nafte, je po zasedanju v Bruslju povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Pogovore o tem bodo nadaljevali veleposlaniki držav članic pri EU, je še dejal.

"Danes ni bilo mogoče dokončati šestega svežnja sankcij, saj ostaja nesoglasje glede naftnega embarga," je dejal Borrell, ki je vodil zasedanje zunanjih ministrov.

Razprava je sicer razjasnila določena vprašanja, in sicer glede finančnih sredstev in časa, ki bi ga Madžarska potrebovala za prilagoditev na to, da nafte ne bi več kupovala od Rusije. Po njegovih besedah bi bilo treba prilagoditi rafinerije in pa tudi naftovod, ki teče prek Hrvaške.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je sicer danes za madžarski nacionalni radio povedal, da mora Evropska komisija dati finančna in fizična zagotovila, da postopna uvedba prepovedi uvoza ruske nafte ne bo škodovala Madžarom ali madžarski energetski varnosti. Bruselj mora še predstaviti predlog za kompenzacijo Madžarski ob povišanju cen goriva za od 55 do 60 odstotkov, ki bi ga po ocenah Budimpešte prinesel embargo.

Modernizacija madžarskega energetskega sistema bi jih stala od 15 do 18 milijard evrov in bi trajala pet let, je povedal po poročanju madžarskih medijev.

Po njegovih besedah bi bilo treba tehnično prilagoditi madžarsko rafinerijo, kar bi jih stalo od 500 do 550 milijonov evrov. Da bi povečali kapaciteto naftovoda iz Hrvaške, pa bi potrebovali še 200 milijonov evrov.

Borrell je na vprašanje o tem, da bi Madžarska potrebovala od 15 do 18 milijard evrov, odgovoril, da je slišal drugačne številke. So pa te visoke, je priznal.

Ob tem je poudaril še, da se je treba znebiti odvisnosti od nafte, premoga in plina iz Rusije.

Komisija bo predvidoma v sredo predstavila načrt za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih energentov. Po navedbah virov pri EU naj bi ravno v okviru tega Madžarski zagotovili dodatna finančna sredstva.

Ministri so sicer v razpravi o Ukrajini izmenjali mnenja o vplivih ruske agresije na varnostne razmere v Evropi, izzivih na področju oskrbe zaradi motenj v dobavnih verigah in trgovinskih tokovih, še posebej energentov, surovin in živil, so sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva.

Na zasedanju, ki se ga je udeležil tudi slovenski zunanji minister Anže Logar, so poudarili pomen nadaljnje podpore Ukrajini ter zagotavljanja prehranske varnosti in s tem povezanih komunikacijskih aktivnosti do drugih držav, boja proti dezinformacijam ter pomena povojne obnove Ukrajine.

Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Borrell je na novinarski konferenci povedal še, da so se strinjali, da bo EU zagotovila dodatnih 500 milijonov evrov sredstev za vojaško pomoč Ukrajini. Tako bo skupna vrednost pomoči unije za dobavo orožja in druge vojaške opreme ukrajinski vojski narasla na dve milijardi evrov.

19.21 Američani: Ukrajinci so potisnili Ruse na okrog 4 kilometre od meje

Ruska vojska je v bližini Harkova s strani ukrajinskih sil potisnjena na okrog 3-4 kilometre od ruske meje, poroča Reuters.

18.00 Po navedbah Moskve dosežen dogovor o evakuaciji ranjenih vojakov iz Azovstala

Rusko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da je bil po večdnevnih pogajanjih dosežen dogovor o evakuaciji ranjenih vojakov iz jeklarne Azovstal v južnoukrajinskem mestu Mariupol. Po navedbah ministrstva sta se o evakuaciji dogovorili ruska in ukrajinska vojska. V Kijevu tega uradno za zdaj niso potrdili, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"S predstavniki ukrajinske vojske v Azovstalu v Mariupolu je bil dosežen dogovor o evakuaciji ranjencev," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil ministrstvo v Moskvi.

Kot so še navedli, bo v času evakuacije veljala prekinitev ognja, ukrajinske vojake pa bodo odpeljali v bolnišnico v bližnje mesto Novoazovsk na vzhodu Ukrajine, ki ga nadzorujejo proruski separatisti, je poročala dpa.

Ukrajinska stran teh informacij za zdaj ni potrdila. Oblasti v Kijevu so sicer večkrat poudarile, da si aktivno prizadevajo za rešitev ukrajinskih vojakov iz Azovstala. Zahtevale so tudi njihovo premestitev na ozemlje pod ukrajinskim nadzorom ali v tretjo državo.

Industrijski kompleks jeklarne Azovstal je zadnje zatočišče ukrajinskih sil v Mariupolu, ki je sicer pod popolnim nadzorom ruskih sil. V jeklarni naj bi bilo ujetih še na stotine ukrajinskih vojakov, ki se skrivajo v podzemnih predorih ogromnega kompleksa.

Ukrajinski bataljon Azov, ki je vodil obrambo pristaniškega mesta Mariupol, je objavil videoposnetke iz jeklarne, na katerih zatrjujejo, da tam ujeti vojaki umirajo zaradi ran.

17.48 Ukrajinska vojska trdi: Imamo posnetke zadnjih trenutkov pred potopom Moskve

Ukrajinska vojska je potrdila, da so pridobili audioposnetek zadnjih trenutkov preden je potonila vojaška ladja Moskva. Na posnetku je mogoče slišati člana posadke, kako prosi za pomoč, potem ko se je ladja po dveh zadetkih že začela nagibati na stran.

Rusi trdijo, da je ladja 14. aprila potonila po eksploziji streliva, a ukrajinske oblasti temu oporekajo in pravijo, da so ladjo zadeli z raketami R-360 Neptun.

"Prekinila se je komunikacija z mostom, ladja se nagiba. Nagib je 30 odstoten, ladje ne moremo premakniti, lahko poskusimo rešiti posadko," je na posnetku povedal eden izmed članov posadke.

Rusija je do zdaj priznala le eno smrtno žrtev potopljene ladje.

16.48 Putin: Članstvo Finske in Švedske v Natu ni grožnja, a bi lahko terjalo odziv

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes dejal, da Moskva odločitve Švedske in Finske za članstvo v Natu ne vidi kot neposredne grožnje, a meni, da bi nameščanje vojaške infrastrukture na njunem ozemlju lahko sprožilo odziv Moskve. Putin, ki je govoril na vrhu Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti, je ZDA očital, da poskušajo povečati globalni vpliv.

Širitev Nata na Finsko in Švedsko ne pomeni "neposredne grožnje" za Rusijo, saj Moskva s tema državama nima težav, je na letnem vrhu držav članic Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) v Moskvi dejal Putin po poročanju ruske tiskovne agencije Tass.

Vendar pa bi širjenje vojaške infrastrukture na njuno ozemlje terjalo odziv Moskve, je opozoril. "Ta odziv bo odvisen od narave groženj, ki se bodo pojavile za nas," je pojasnil. Po njegovem je treba natančno proučiti načrte zavezništva, predvsem ZDA, da poveča globalni vpliv.

Po Putinovem prepričanju se Nato uporablja kot instrument zunanje politike ZDA in to, kot je dejal, zelo agresivno in vztrajno, poroča ruska tiskovna agencija Ria Novosti.

Putin je znova omenil tudi delovanje ameriških laboratorijev za biološko orožje na ukrajinskih tleh. Moskva je sicer že v preteklosti večkrat izrazila obtožbe, da so ZDA v Ukrajini več let razvijale različno biološko orožje.

Ameriški laboratoriji na posovjetskem prostoru so zbirali biološke materiale in proučevali specifičnosti širjenja nevarnih bolezni, v Ukrajini pa so razvijali biološko orožje, je zatrdil ruski predsednik. Kot je še dejal, so se med "posebno vojaško operacijo" v Ukrajini dokopali do pomembnih dokazov o tem, da so v bližini ruskih meja izdelovali sestavne dele biološkega orožja.

Kijev je znova obtožil, da poveličuje naciste, Zahodu pa očital, da si zapira oči pred neonacizmom in ga celo spodbuja.

Kot je ob tem še dejal Putin, bo voditelje držav CSTO med vrhom, ki bo v nadaljevanju potekal za zaprtimi vrati, seznanil s potekom posebne vojaške operacije v Ukrajini, kot jo označujejo v Moskvi.

Voditelji bodo po Putinovih besedah na vrhu danes sprejeli skupno izjavo o vojaškem sodelovanju, ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih iz mirovne operacije v Kazahstanu. Tam so januarja izbruhnili množični protesti in nemiri, v državo pa so na prošnjo Kazahstana prispele sile držav CSTO, da bi pomagale pri ponovni vzpostavitvi reda.

Članice varnostne organizacije so ob Rusiji še Armenija, Belorusija, Kazahstan, Kirgizistan in Tadžikistan. Gre za države, ki so bile nekoč del Sovjetske zveze.

Tokratni vrh, ki ga gosti Moskva, poteka ob 30. obletnici podpisa pogodbe in 20-letnici obstoja organizacije CSTO, še navaja Tass.

15.55 Lukašenko: Zahod želi oslabiti Rusijo

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je obtožil Zahod, da želi podaljšati spor v Ukrajini, da bi tako kar najbolj oslabil Rusijo, poroča Reuters.

14.27 Začetek konca za Putina? Nemci samo še letos kupujejo rusko nafto.

Nemčija bo do konca leta 2022 popolnoma prenehala uvažati rusko nafto, poroča Bloomberg. Po mnenju nemške vlade jim bo uspelo najti druge dobavitelje in urediti vse logistične prepreke. Nemška vlada zato tudi trdi, da se prekinitev poslov z Rusijo ne bo poznala pri cenah bencina in drugih z nafto povezanih produktov in surovin. Nemčija sicer pričakuje, da se bodo pogajanja med članicami Evropske unije glede sankcij proti Rusiji kljub današnjim zapletom zaradi nasprotovanja Viktorja Orbana do konca tedna uskladila.

Medtem je danes Evropska komisija za EU in območje z evrom znižala napoved gospodarske rasti. Za letos napoveduje 2,7-odstotno, za prihodnje leto pa 2,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda. Gre za njeno prvo gospodarsko napoved od izbruha vojne v Ukrajini. Inflacija medtem ostaja na rekordnih ravneh. Letos bo po napovedih v območju evra znašala 6,1 odstotka.

"Ruska invazija na Ukrajino povzroča neizmerno trpljenje in uničevanje, vpliva pa tudi na okrevanje evropskega gospodarstva. Vojna je zvišala cene energije in še povečala motnje v dobavnih verigah, zaradi česar bo inflacija dlje ostala visoka," je ob predstavitvi gospodarske napovedi povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.

13.49 McDonald's bo prodal ruske restavracije

Ameriški McDonald's je danes sporočil, da bo po več kot 30 letih zapustil Rusijo in prodal svoje tamkajšnje restavracije lokalnemu kupcu. V podjetju so menili, da delovanje v Rusiji ni več vzdržno in skladno z vrednotami podjetja. McDonald's ima v Rusiji 850 restavracij, v katerih je zaposlenih 62 tisoč ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

McDonald's je v začetku marca, kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino, zaprl vse svoje restavracije v Rusiji. Danes je ena od največjih svetovnih verig s hitro prehrano napovedala naslednji korak, in sicer bo ruski trg zapustila in začela postopek prodaje svojega ruskega premoženja.

"Zaradi humanitarne krize, ki jo je povzročila vojna v Ukrajini, in nepredvidljivega poslovnega okolja je McDonald's sklenil, da nadaljnje lastništvo podjetja v Rusiji ni več vzdržno in ni skladno z vrednotami podjetja," so pojasnili.

Svoje restavracije nameravajo prodati lokalnemu kupcu, pri čemer te restavracije po prodaji ne bodo več smele uporabljati imena, logotipa, blagovne znamke ali menija McDonald'sa.

Rusija, kjer McDonald's neposredno upravlja več kot 80 odstotkov restavracij s svojim imenom, predstavlja devet odstotkov prihodkov podjetja in tri odstotke dobička iz poslovanja.

"Izjemno ponosni smo na 62 tisoč zaposlenih, ki delajo v naših restavracijah, na stotine ruskih dobaviteljev, ki podpirajo naše poslovanje, in na svoje lokalne partnerje. Zaradi njihove predanosti in zvestobe podjetju McDonald's je današnja napoved izjemno težka," je dejal glavni izvršni direktor podjetja Chris Kempczinski. A kot je dodal, so zavezani globalni skupnosti in morajo ostati neomajni pri svojih vrednotah.

Od začetka vojne v Ukrajini je veliko število zahodnih podjetij zaustavilo delovanje v Rusiji oziroma se umaknilo s tamkajšnjega trga. Prav tako je danes francoski proizvajalec avtomobilov Renault sporočil, da je Moskvi prodal svoje rusko premoženje, kar vključuje 68-odstotni delež v podjetju Avtovaz, ki proizvaja avtomobile znamke Lada.

10.19 Borrell: Storili bomo vse, da bi dosegli dogovor o novih sankcijah proti Rusiji

Zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov v Bruslju poudaril, da bodo storili vse, da bi dosegli dogovor o novem paketu sankcij proti Rusiji. Do Madžarske, ki blokira sprejetje sankcij, je bil najbolj kritičen litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis, drugi so bili bolj razumevajoči.

"Zagotovo bomo govorili o tem in naredili vse, kar lahko, da bi odblokirali ta položaj. Ne morem obljubiti, da se bo to zgodilo, ker so stališča precej trdna. Mislim, da razumemo poseben položaj določenih držav članic," je ob prihodu na zasedanje glede sprejemanja sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino povedal Borrell.

Do Madžarske, ki najostreje nasprotuje embargu na rusko nafto, ki je del novega paketa sankcij, je bil oster litovski zunanji minister Landsbergis. "Celotna Unija je talka ene države članice, ki ne pomaga pri iskanju soglasja," je povedal, pri čemer Madžarske ni omenil poimensko.

"Po tem si nas bodo zapomnili. Ali kot Unijo, ki je naredila korak naprej in poslala zelo jasno sporočilo Rusiji, ali pa EU, ki je obstala," je še dejal Landsbergis.

Borrell in ministri več drugih držav medtem niso želeli s prstom kazati na Budimpešto. "Jaz ne krivim nikogar, ampak poskušam doseči soglasje," je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU.

10.07 Ukrajina trdi: Naša vojska je na meji z Rusijo. Kaj sledi?

Guverner Harkova Oleg Sinegubov je po poročanju The Guardiana dejal, da je ukrajinski vojski v protiofenzivi uspelo prodreti vse do ruske meje. Informacije ni potrdil noben zahodni medij, prav tako ni jasno, kaj to pomeni za dogajanje na terenu. Je pa Sinegubov še sporočil, da ukrajinske vojake kljub zmagam in ponovni vzpostavitvi nadzora nad delom izgubljenega ozemlja čaka še veliko dela.

Iz Sinegubovega sporočila in posnetka ukrajinskega obrambnega ministrstva, ki domnevno prikazuje manjšo skupino pripadnikov brigade teritorialne obrambe na meddržavni meji, ni možno razbrati, kje in v kolikšni meri je prišlo do uspešnega napredovanja ukrajinskih sil, še navaja BBC.

Ukrajinska vojska je v preteklih tednih postopno potiskala ruske sile s severa in severovzhoda regije Harkov. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je bilo sicer še danes zjutraj v Harkovu, drugem največjem ukrajinskem mestu, slišati sirene, ki so svarile pred zračnimi napadi.

Ob uspehih njegovih sil na severovzhodu države je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v svojem nočnem nagovoru opozoril na premike ruskih sil proti jugu, kjer bi Rusija lahko sprožila novo ofenzivo.

"Pripravljamo se na nove poskuse Rusov, da napadejo Donbas, da nekako okrepijo svoje premike na jugu Ukrajine," je dejal Zelenski in dodal, da "okupatorji še vedno nočejo priznati, da so se znašli v slepi ulici".

Svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič je za lokalno televizijo dejal, da se ruske sile, ki so se umaknile iz okolice Harkova, zdaj premeščajo na območje regije Lugansk. "Njihova naloga je zavzeti Severodoneck," je pojasnil Arestovič.

Če bi bile ruske sile uspešne pri osvajanju Severodonecka, bi tako rekoč v celoti vzpostavile nadzor nad regijo Lugansk, ki skupaj z regijo Doneck, tvori Donbas, poroča AFP.

A dosedanji poskusi ruskih sil na tem območju so bili neuspešni, je dejal guverner regije Lugansk Sergij Gajdaj, ki je dodal, da so pri tem Rusi utrpeli tudi velike izgube opreme, še navaja AFP.

9.53 Rusija odločitev Švedske in Finske za vstop v Nato označila za veliko napako

Ruske oblasti so danes opozorile, da sta Finska in Švedska z odločitvijo o vstopu v vojaško zvezo Nato kot odgovor na rusko ofenzivo proti Ukrajini storili resno napako.

"To je še ena huda napaka, ki bo imela daljnosežne posledice in bo korenito spremenila razmere v svetu," je po poročanju ruskih tiskovnih agencij dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov.

Pri tem je poudaril, da si Finska in Švedska ne smeta delati iluzij, da se bo Rusija preprosto sprijaznila z njuno odločitvijo, in dodal, da bo odziv Moskve odvisen od praktičnih posledic članstva obeh skandinavskih držav.

"Jasno nam je, da ta odločitev ne bo okrepila varnosti Švedske in Finske, temveč bo stopnjo vojaške napetosti le še povečala," je dejal.

Za Švedsko in Finsko, državi, ki se zavezništvu nista pridružili niti na vrhuncu hladne vojne, je bil preobrat posledica ruske ofenzive proti Ukrajini, ki jo sosednje države vidijo kot grožnjo mednarodnemu miru.

Moskva je napad na Ukrajino med drugim utemeljevala s širjenjem vpliva Nata ter njegovo politično, diplomatsko in vojaško podporo Kijevu. Z invazijo je ruska vlada želela Zahod odriniti od svojih meja, a se stvari niso odvile po njihovih pričakovanjih.

8.37 Ruska javnost v šoku: tak poraz naše vojske je nepredstavljiv

Pretekli teden je v mednarodni javnosti odjeknila informacija, da je ukrajinska vojska uspešno uničila konvoj ruske vojske med prečkanjem reke Severski Donec. Zahodni analitiki so poraz Rusov ocenjevali kot dokaz, da je Putinova vojska zaradi Kremlja prisiljena v zelo tvegane poteze.

1 / 6
2 / 6
3 / 6
4 / 6
5 / 6
6 / 6

Kot razkriva Institut za raziskovanje vojne, pa je novica odjeknila tudi v Rusiji. Specializirani prokremeljski mediji so se razpisali o neverjetno slabi taktični potezi ruske vojske in poudarili, da takega poraza niso pričakovali.

7.13 Rusi so včeraj v Donecku ubili tri civiliste

7.11 Mariupol je dobil elektriko

V Mariupolu so obnovili oskrbo z električno energijo, obnavljajo pa tudi oskrbo z vodo, je za RIA Novosti povedal lokalni prebivalec. Oskrba z vodo in elektriko sta bili v Mariupolu prekinjeni od sredine marca. 

6.15 Ruske sile streljale na bolnišnico v Severodonecku 

Ruske sile so danes streljale na bolnišnico v Severodonecku, je na svojem uradnem Telegram kanalu sporočil vodja Luganske regionalne vojaške uprave Sergej Hajdaj.

Po njegovih besedah ​​je bilo ranjenih devet civilistov, zdravniško pomoč pa so jim zagotovili v bolnišnici, ki je med obstreljevanjem še naprej delovala.

"V preteklem dnevu so ruske čete izvedle 11 topniških napadov na Severodoneck," je dodal.

Rusi so obstreljevali hiše, kemično tovarno, šolo in bolnišnico. 

6.10 Kako ruska TV poroča o odločitvi Finske in Švedske? 

"Severnjaki želijo zakuhati stvari?" se je glasil ruski TV-napis. Ruski državni mediji ignorirajo dejstvo, da sta Finska in Švedska, ki se želita pridružiti Natu, neposredna posledica napada Rusije na Ukrajino. 

6.09 Zunanji ministri EU o nadaljnji podpori Ukrajini in vplivu vojne na Balkan

Ministri za zunanje zadeve, med njimi tudi vodja slovenske diplomacije Anže Logar, se bodo osredotočili na zadnji razvoj dogodkov v okviru ruske agresije na Ukrajino. Po navedbah virov pri EU bodo govorili o podpori Evropske unije Ukrajini, njenih diplomatskih prizadevanjih, ukrepih odvračanja ter ruskih dezinformacijah.

O ukrajinskih pričakovanjih glede podpore Unije bodo govorili z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo. Delu zasedanja o Ukrajini pa se bo pridružila tudi kanadska zunanja ministrica Melanie Joly.

Čeprav šestega svežnja sankcij proti Rusiji, ki vključuje tudi embargo na rusko nafto, ni na dnevnem redu zasedanja, pa se ministri tej temi verjetno ne bodo mogli izogniti. Dogovora o predlogu sankcij, ki ga je Evropska komisija predstavila v začetku meseca, namreč še vedno ni. Embargu na nafto najostreje nasprotuje Madžarska, ki želi daljše prehodno obdobje za uvedbo prepovedi uvoza.

Ruska invazija na Ukrajino bo zaznamovala tudi razpravo o regiji Zahodnega Balkana. Zunanji ministri EU bodo govorili o tem, kako lahko Unija v luči vojne pomaga državam v regiji, da bodo bolj odporne, saj vojna nanje močno vpliva, je slišati v Bruslju.

O tem bodo ministri EU na delovnem kosilu govorili tudi z ministri šesterice zahodnobalkanskih držav.

Kačji otok Novice Hudi spopadi na goli skali z izjemnim strateškim pomenom Azovstal Novice Ukrajina: Rusi so na Azovstal odvrgli fosforne bombe Ukrajina Kalush Trendi Na Evroviziji je slavila Ukrajina Ukrajina Novice "Vojaki brez udov ležijo v smradu, obkroženi z muhami" #vŽivo

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin