Ponedeljek, 10. 12. 2018, 16.35
6 let
Protesti rumenih jopičev: Vedno večji prepad med političnimi elitami in ljudmi #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,74
8
Protestniška gibanja po vzoru rumenih jopičev bi bila zaradi vedno večjega razkola med politično elito na eni in navadnimi državljani na drugi strani lahko uspešna tudi v Sloveniji, meni politolog in aktivist Andrej Kurnik. Gibanje rumenih jopičev se je v soboto iz Francije razširilo v Belgijo in na Nizozemsko, danes pa so protestni shod po francoskem vzoru pripravili tudi v Ljubljani.
Kljub temu, da je francoska vlada prejšnji teden napovedala, da v prihodnjem letu ne bo zvišala trošarin na gorivo, se je protestov gibanja rumenih jopičev v Franciji v soboto udeležilo 136 tisoč ljudi. V Parizu se je zbralo 10 tisoč ljudi, tako kot prvo decembrsko soboto so se protesti tudi tokrat ponekod sprevrgli v izgrede in nasilje. Samo v prestolnici je policija pridržala 1.200 protestnikov.
Potem ko je vlada pod vodstvom premierja Edouarda Philippa odstopila od zvišanja trošarin, so bili po poročanju The Guardiana tokratni protesti posledica splošnega nezadovoljstva z vladajočo elito, na vrhu katere je predsednik Emmanuel Macron, visokimi davki, visokimi življenjskimi stroški in revščino.
Macron napovedal reforme
Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes v televizijskem nagovoru napovedal večje koncesije, med drugim glede nadur. Te ne bodo obdavčene in zanje ne bo potrebno plačati socialnih prispevkov.
Napovedal je tudi manjše povečanje minimalne plače. V prihodnjem letu naj bi se povečala za 100 evrov mesečno, vendar podjetja za to povečanje ne bodo obremenjena.
"Želimo si Francijo, v kateri bo moč živeti častno od sadov lastnega dela," je dejal v nagovoru narodu, ki je namenjen pomiritvi protestov rumenih jopičev. Dodal je še, da razume, da so lahko nekatere prizadele njegove izjave v preteklosti. Ob tem je izpostavil, da so protesti, večinoma tistih z nizkimi dohodki v manjših mestih in vaških okoljih, poledica dolgotrajnih težav. "Njihova stiska ni od včeraj (...) To je 40 let stiske, ki je sedaj prišla na površje," je dejal.
V svojem 13-minutnem govoru je tudi dejal, da razglaša "izredne razmere na področju sociale in gospodarstva". Napovedal je tudi, da napovedano zvišanje davkov na pokojnine ne bo veljalo za tiste s prihodki, ki so manjši od 2.000 evrov. Prav tako bodo lahko podjetja, ki si bodo to lahko privoščila, zaposlenim ob koncu leta izplačala dodatni bonus, ki ne bo obdavčen, zanje pa tudi ne bo potrebno plačilo socialnih prispevkov.
Protesti rumenih jopičev so se razširili v Belgijo in na Nizozemsko
Isti dan so protesti rumenih jopičev potekali tudi v Belgiji in na Nizozemskem. V Bruslju je okoli 500 ljudi krenilo proti četrti, kjer imajo sedež glavne institucije EU. Policisti so demonstrantom namero prekrižali z barikadami, izbruhnili so spopadi. Protestniki so na policijo metali steklenice, ta je prijela 70 demonstrantov.
V nizozemskem Rotterdamu se je medtem v soboto zbralo okoli 200 protestnikov, ki so protestirali predvsem proti vse večjemu razkoraku med revnimi in bogatimi. Več sto protestnikov je med drugim zahtevalo odstop nizozemske vlade pod vodstvom Marka Rutteja pa tudi izstop države iz EU, znižanje starostne meje za upokojitev ter spremembo okoljevarstvenih ukrepov.
Protesti rumenih jopičev so se v soboto iz Francije razširili tudi na Nizozemsko in v Belgijo.
Vzroki za proteste rumenih jopičev v omenjenih državah po poročanju AP niso povsem jasni. Ne belgijska ne nizozemska vlada nista predlagali dviga trošarin na gorivo, čemur so ostro nasprotovali protestniki v Franciji. Medtem ko je del protestnikov opozarjal na razkorak med vladajočo elito in navadnimi državljani, so na drugi strani nekateri posamezniki v Belgiji proteste izkoristili zgolj za to, da se spopadejo s policijo.
Dogajanje v svoji neposredni soseščini pozorno spremljajo tudi v Nemčiji. V parlamentarni stranki Levica (Die Linke) so ob sobotnih protestih izrazili solidarnost z demonstranti in obsodili "represijo proti protestnikom". Kot so poudarili, francoska vlada služi samo interesom bogatih. "V širjenju družbenega odpora vidimo tudi spodbudo za Nemčijo," so poudarili v Levici.
V Londonu protesti zagovornikov in nasprotnikov brexita
Pred napovedanim glasovanjem britanskega parlamenta o dogovoru o brexitu so bili v nedeljo protesti tudi v Londonu. Na strani podpornikov brexita se je zbralo več tisoč ljudi pod vodstvom skrajno desnega aktivista Tommyja Robinsona, ki so se jim pridružili tudi podporniki evroskeptične stranke Ukip. Na protestih nasprotnikov brexita, ki jih podpirajo opozicijski laburisti, se je na drugi strani zbralo okoli 15 tisoč ljudi.
Kurnik: Vedno večji prepad med političnimi elitami in ljudmi
Po vzoru rumenih jopičev so demonstracije danes potekale tudi na Trgu republike v Ljubljani, kjer je od 200 do 250 protestnikov ohromilo promet pred parlamentom in blokiralo vhod v državni zbor. Medtem ko je del protestnikov naslavljal podobna vprašanja kot gibanje rumenih jopičev, je druga skupina protestnikov nasprotovala dogovoru Združenih narodov o migracijah.
"Verjetno obstajajo ljudje, ki tudi pri nas poskušajo izkoristiti ta trenutek, da skozi to dobijo neko vidnost z agendo, ki ni neposredno povezana s protesti v Franciji. Morda bi jim lahko uspelo ravno zaradi velikega prepada med političnimi elitami in ljudmi, ki se poglablja. To se dogaja v kontekstu konca politik zategovanja pasov, medtem ko so v času krize bogatejši postali še bogatejši, revni pa še revnejši," meni politolog in aktivist Andrej Kurnik.
"Tisto, kar je značilno za Francijo, je, da gibanje rumenih jopičev vključuje socialni moment in zahtevo po večji pravičnosti, hkrati pa tudi kritiko oligarhičnega vedenja in političnih elit," pojasnjuje politolog in aktivist Andrej Kurnik.
Po njegovih besedah se v Sloveniji šele zdaj artikulirajo zahteve, vlada pa po svoje popušča, da imajo od nove blaginje in gospodarske rasti nekaj tudi delavci. "Tisto, kar je značilno za Francijo, je, da gibanje rumenih jopičev vključuje socialni moment in zahtevo po večji pravičnosti, hkrati pa tudi kritiko oligarhičnega vedenja in političnih elit. Takšna akcija bi lahko bila uspešna tudi pri nas, medtem ko nasprotovanje Marakeškemu sporazumu nima ravno velikega potenciala," meni Kurnik.
"Predsedniku je uspelo nekaj slabega"
Kot razlaga predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede, so protesti rumenih brezrokavnikov v Franciji odziv na arogantnost francoskega predsednika Macrona, ki je pred volitvami naprej obljubljal, da bo politiko približal ljudem, potem ko se je zavihtel na oblast, pa se ga je takoj prijel vzdevek, da je predsednik bogatih.
"Francoski predsednik je, kakor je javnost razumela, stroške poskusa prehoda na obnovljive vire in zmanjšanja izpustov CO2 poskušal prenesti na srednji sloj in revnejše prebivalstvo. Predsedniku je uspelo nekaj slabega. Vprašanje socialne pravičnosti in vprašanje zelene okoljske tranzicije je naredil izključujoči. Da se zadevo zastavi na način, ali socialna pravičnost ali okoljska tranzicija, je izjemno slabo in skrajno nevarno," poudarja Kurnik.
"Predsedniku je uspelo nekaj slabega. Vprašanje socialne pravičnosti in vprašanje zelene okoljske tranzicije je naredil izključujoči," potezo francoskega predsednika Macrona komentira Kurnik.
Protestniki naslavljajo socialna in politična vprašanja
Poleg socialnih zahtev, kot so tudi zvišanje minimalne plače, vrnitev davka na luksuz in ukinitev trošarin na gorivo, rumeni jopiči po njegovih besedah naslavljajo tudi politične zahteve.
"Nekateri komentatorji omenjene proteste primerjajo z arabsko pomladjo, kjer so ljudje izražali svojo nemoč in jezo, ker so težko preživeli, hkrati pa so začeli naslavljati tudi politična vprašanja. Zahtevali so več participacije, neposredno demokracijo in da se politične elite prenehajo vesti na oligarhičen način," pojasnjuje politolog.
Kot poudarja Kurnik, podobne frustracije in ogorčenje kot v Franciji zagotovo obstajajo tudi drugje, vendar pa v Franciji politične stranke in sindikati jeze ljudi za zdaj niso sposobni pretvoriti v konkretne zahteve. "Podobne razmere smo imeli v Sloveniji v času vstaj. To, kar vidimo zdaj, je, da so sindikati v Sloveniji bolj agilni ter da poskušajo ogorčenje, jezo in frustracije pretopiti v zahteve in proces, ki potem prinese neke rezultate. Videli bomo, kako smo pri tem uspešni," dodaja Kurnik.
8