Sreda, 22. 7. 2020, 17.57
3 leta, 9 mesecev
Propadajočo Titovo ladjo vendarle čakajo boljši časi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,76
26
Titovega Galeba očitno čakajo boljši časi. Obnova ladje in preureditev v muzej bosta končani do prihodnje pomladi, pravijo na Reki.
Titovo ladjo Galeb, ki je več let neslavno propadala, zdaj očitno končno čakajo boljši časi. Ladjo, ki je bila od leta 1952 do 1980 predsedniška ladja nekdanjega jugoslovanskega voditelja Josipa Broza – Tita, so namreč z ladijskima vlačilcema danes iz Kraljevice prepeljali v ladjedelnico na Reki, kar simbolizira začetek težko pričakovane prenove Galeba v muzej.
V obnovo Titovega Galeba bodo na Reki vložili okoli 68 milijonov kun oziroma dobrih devet milijonov evrov. Petdeset odstotkov sredstev za obnovo so pridobili iz evropskih skladov, preostalo polovico pa bo prispevalo mesto Reka, je poročala hrvaška javna televizija HTV.
Prenovljeni Galeb na Reki že prihodnjo pomlad
Galeba, ki je na Hrvaškem od leta 2006 zaščiten kot kulturna dediščina, so danes z dvema vlačilcema iz Kraljevice prepeljali v reško ladjedelnico Viktor Lenac. V Kraljevici so zapuščeno ladjo popolnoma sanirali, med drugim so očistili palubo, notranje prostore, odstranili azbest in demontirali nepotrebno ladijsko opremo, ki so jo poslali na restavriranje v reški mestni muzej.
V obnovo Titovega Galeba bodo na Reki vložili okoli 68 milijonov kun oziroma dobrih devet milijonov evrov.
V reški ladjedelnici bo Galeb ostal približno mesec dni, v tem času pa bodo delavci opravili dodatna sanacijska dela in poskrbeli za popolno protikorozijsko zaščito. Nato se ladja spet vrača nazaj v Kraljevico, kjer bo obnovo oziroma preureditev Galeba v muzej s spremljajočo komercialno dejavnostjo dokončalo tamkajšnje podjetje Dalmont.
Celotna prenova ladje naj bi trajala do začetka prihodnje pomladi.
Obnova ladje naj bi trajala do začetka prihodnje pomladi, Galeba pa v reškem pristanišču pričakujejo marca oziroma aprila prihodnje leto. Poleg muzeja bodo na ladji uredili za 600 kvadratnih metrov prostorov za gostinske objekte in 400 kvadrantih metrov za namestitve.
Izdelali so ga Italijani, zasegli so ga Nemci, z njim je plul Tito
Galeb je bil leta 1938 kot tovorna ladja z imenom RAMB III zgrajen v italijanski Genovi. Bil je tretja od štirih enako zgrajenih ladij za italijansko podjetje, ki se je ukvarjalo z uvozom banan iz italijanskih kolonij v Vzhodni Afriki v Evropo. Ko je Italija leta 1940 vstopila v drugo svetovno vojno, so ladjo italijanski marinci predelali v pomožno oziroma zaščitno ladjo. Maja 1941 jo je v libijskem Bengaziju torpedirala britanska podmornica in jo potopila. Italijani so ladjo dvignili na površino in jo odpeljali na popravilo v Trst.
Od leta 1952 do 1980 je bil Galeb predsedniška ladja nekdanjega jugoslovanskega voditelja Josipa Broza – Tita.
Septembra 1943 so ladjo med popravilom v Trstu zasegli Nemci, leta 1944 pa je začela služiti kot minopodajalec z imenom Kiebitz. 4. novembra 1944 je ladja pri vračanju zašla na svojo položeno mino pri Anconi. Poškodovana je priplula do Reke, kjer pa so jo naslednji dan v zračnem napadu potopili Američani. Septembra 1947 so ladjo dvignili na gladino, od leta 1952 do 1980 pa je bil Galeb predsedniška ladja nekdanjega jugoslovanskega voditelja Josipa Broza – Tita.
26