Sreda, 6. 9. 2023, 12.07
1 leto, 3 mesece
Poročilo Združenih narodov: Podnebni zlom se je začel
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,18
V preteklih mesecih so bile zabeležene tudi rekordne temperature morske površine v severnem Atlantiku in oceanih, ki so imele pomembno vlogo pri povečani vročini čez poletje.
Leto 2023 bo najverjetneje najbolj vroče leto v zgodovini človeštva, povprečne globalne temperature to poletje pa so bile najvišje doslej, je danes objavila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S). Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je to opisal kot začetek "zloma podnebja".
Z globalnega vidika so bili letošnji junij, julij in avgust, ki ustrezajo poletju na severni polobli, kjer živi večina svetovnega prebivalstva, najbolj vroči od začetka beleženja leta 1940. Povprečna temperatura v tem obdobju je bila 16,77 stopinje in s tem 0,66 stopinje nad povprečjem, kar je občutno višje kot v prejšnjem rekordnem letu 2019, ko je znašala 16,48 stopinje, je v svojem poročilu zapisala služba C3S.
"Trije meseci, ki smo jih pravkar imeli, so najtoplejši v približno 120 tisoč letih, torej dejansko v človeški zgodovini," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala namestnica direktorja C3S Samantha Burgess.
Avgusta najtoplejše ozračje in tudi morje
Svetovna meteorološka organizacija (WMO), ki se sklicuje na podatke Copernicusa, je potrdila, da je bil pretekli mesec najtoplejši avgust doslej in toplejši od vseh drugih mesecev razen julija 2023. Avgust naj bi bil tako za približno 1,5 stopinje Celzija toplejši od predindustrijskega povprečja.
Avgusta je bila zabeležena tudi najvišja svetovna mesečna povprečna temperatura morske površine doslej, in sicer 20,98 stopinje Celzija.
"Podnebni zlom se je začel," je dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres. "Naš planet je pravkar prestal sezono vretja – najbolj vroče poletje v zgodovini," je dodal v današnjem sporočilu. Znanstveniki po njegovih besedah že dolgo opozarjajo, kaj bo sprožila naša odvisnost od fosilnih goriv.
"Naše podnebje implodira hitreje, kot se lahko s tem spopademo, z ekstremnimi vremenskimi pojavi, ki prizadenejo vsak kotiček planeta," je dejal po poročanju AFP.
Katastrofalni ekstremni pojavi
Vročinski valovi, suše in gozdni požari so v zadnjih treh mesecih prizadeli Azijo, Afriko, Evropo in Severno Ameriko z dramatičnimi posledicami za gospodarstva, ekosisteme in zdravje ljudi.
"Globalni temperaturni rekordi bodo leta 2023 še naprej padali," je še dejala Burgess. "Še naprej bomo priča podnebnim rekordom ter intenzivnejšim in pogostejšim ekstremnim vremenskim pojavom, ki vplivajo na družbo in ekosisteme, dokler ne bomo prenehali izpuščati toplogrednih plinov," je opozorila.
