Torek, 3. 6. 2025, 13.23
1 dan, 8 ur
Vojna v Ukrajini
Ukrajinci z eksplozivom nad most, ki povezuje Rusijo in Krim #video
Ukrajinska varnostna služba SBU je sporočila, da je z eksplozivom, nameščenim na podvodnem dronu zadela in poškodovala most, ki povezuje Rusijo in okupirani Krimski polotok. "Varnostna služba Ukrajine je izvedla novo edinstveno posebno operacijo in tretjič – tokrat pod vodo – napadla Krimski most!," je SBU zapisala na Telegramu. Obseg škode za zdaj ni jasen. Ukrajinska stran je navedla, da je most močno poškodovan, ruski mediji pa poročajo, da so most popoldan zaprli, kmalu zatem pa znova odprli za ves promet. SBU je v sporočilu navedla še, da civilnih žrtev v operaciji ni bilo.
14.36 Ukrajinci: Z eksplozivom smo napadli most, ki povezuje Rusijo in Krim
13.21 Kremelj ne vidi možnosti za skorajšnje srečanje Putina, Zelenskega in Trumpa
11.27 V mestu Sumi po ruskem napadu več mrtvih in ranjenih
9.30 Po ukrajinskih napadih na zasedenih ozemljih obsežen električni mrk
14.36 Ukrajinci: Z eksplozivom smo napadli most, ki povezuje Rusijo in Krim
Ukrajinska varnostna služba SBU je sporočila, da je z eksplozivom, nameščenim na podvodnem dronu zadela in poškodovala most, ki povezuje Rusijo in okupirani Krimski polotok.
"Varnostna služba Ukrajine je izvedla novo edinstveno posebno operacijo in tretjič – tokrat pod vodo – napadla Krimski most!" je SBU zapisala na Telegramu. "Krimski most je legitimna tarča, saj ga sovražnik uporablja kot logistično povezavo za oskrbovanje svojih čet. Krim je Ukrajina," je ob tem sporočil vodja SBU Vasil Maljuk.
Operacija se je zgodila po tem, ko je ukrajinska varnostna služba v nedeljo izvedla drzen zračni napad na rusko floto strateških bombnikov, ki lahko nosijo jedrsko orožje.
SBU je sporočila, da so njeni agenti minirali stebre cestno-železniškega Krimskega mostu, imenovanega tudi Kerški most, in detonirali prvi eksploziv v torek ob 4.44 zjutraj. Celotna operacija je trajala več mesecev, so dodali. Agencija je sporočila, da je uporabila 1100 kilogramov eksploziva.
Obseg škode sicer za zdaj ni jasen. SBU navaja, da so temelji mostu močno poškodovani in v "kritičnem stanju". Ruski mediji so medtem poročali, da je bil Krimski most začasno zaprt med 6. in 9. uro zjutraj, po krajšem obdobju normalnega delovanja so ga popoldan spet zaprli, nato pa znova odprli za ves promet, ki naj bi trenutno po manjših zastojih potekal kot običajno.
Nekateri viri na Telegramu poročajo tudi o nadaljnjih ukrajinskih napadih z brezpilotniki, novi eksploziji in oblaku dima nad mostom. "Dejavnosti sovražnika ob obali Krima" je po navedbah ruske tiskovne agencije Tass potrdil tudi predstavnik ruskih oblasti na zasedenem polotoku, Moskva pa se za zdaj ni odzvala.
Dvajset kilometrov dolg most, zgrajen po ruski priključitvi Krima leta 2014, je bil ključna oskrbovalna linija za ruska vojna prizadevanja v Ukrajini in osebni projekt predsednika Vladimirja Putina, ki je utelešal njegov cilj, da ukrajinski polotok poveže z Rusijo.
To je že tretji ukrajinski napad na most od ruske invazije na Ukrajino, ki se je začela leta 2022. Oktobra istega leta je na mostu eksplodiral tovornjak z gorivom, ki je del mostu zajel plamen. Julija 2023 je SBU sporočila, da je del mostu razstrelila z uporabo eksperimentalnega morskega brezpilotnega letala. Obakrat je Rusija hitro ukrepala, da bi popravila poškodovane dele.
13.21 Kremelj ne vidi možnosti za skorajšnje srečanje Putina, Zelenskega in Trumpa
Srečanje predsednikov Rusije, Ukrajine in ZDA v bližnji prihodnosti je malo verjetno, je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Tak vrh bi bil po njegovih besedah mogoč šele, ko bi ruski in ukrajinski pogajalci dosegli dogovor glede konflikta v Ukrajini, poročajo tuje tiskovne agencije.
Peskov je na današnji redni novinarski konferenci še dejal, da v pogovorih o Ukrajini ni pričakovati hitrega preboja. "Doseči dogovor je izredno zapleteno in vključuje številne nianse," je še dejal novinarjem dan po drugem krogu neposrednih rusko-ukrajinskih pogovorov v Istanbulu. Dodal je, da je napačno pričakovati hitre rešitve in preboj.
Ukrajina in Rusija sta se na pogajanjih dogovorili o novi obsežni izmenjavi vojnih ujetnikov. Ruska stran naj bi ob tem zavrnila predlog za brezpogojno prekinitev ognja in predlagala delno, dva do tri dni trajajoče premirje.
Rusija je Ukrajini na srečanju tudi predala memorandum s pogoji za mir, ki pa ga mora Kijev še preučiti. Rusija v memorandumu zahteva mednarodno pravno priznanje Krima in štirih delno zasedenih regij na vzhodu in jugu Ukrajine kot del ozemlja Rusije, ter popoln umik ukrajinskih sil s teh ozemelj. Moskva zahteva tudi vojaško nevtralnost Ukrajine in prepoved delovanja tujih oboroženih sil na ukrajinskem ozemlju.
Ruski in ukrajinski pogajalci so govorili tudi o morebitnem srečanju predsednikov obeh držav Vladimirja Putina in Volodimirja Zelenskega, ki bi se ga utegnil udeležiti tudi njun ameriški kolega Donald Trump. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je znova predlagal, da bi tako srečanje gostila Turčija, Trump pa je sporočil, da bi se ga bil pripravljen udeležiti.
11.27 V mestu Sumi po ruskem napadu več mrtvih in ranjenih
V ruskem obstreljevanju v mestu Sumi na severovzhodu Ukrajine pa so bili po podatkih civilne zaščite ubiti najmanj trije ljudje, najmanj 20 jih je bilo ranjenih. Po navedbah tamkajšnjih oblasti je Rusija na mesto okoli 9. ure izstrelila pet raket.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je rusko vojsko obtožil, da je v mestu namerno napadla civiliste. "Rusi so začeli divji napad na Sumi. Z raketami in topništvom so neposredno napadli mesto in njegove ulice. To je bil povsem nameren napad na civiliste," je Zelenski zapisal na družbenih omrežjih. Ob tem je objavil videoposnetek reševalnih služb, na katerem je videti uničene avtomobile in truplo na cesti.
Po navedbah Zelenskega napad, ki se je zgodil dan po rusko-ukrajinskih mirovnih pogovorih v Istanbulu "pove vse o tako imenovani želji Rusije, da bi končala vojno".
Rusija je kasneje naznanila, da je v regiji Sumi zavzela še eno vas. Kot je sporočila ruska vojska, so ruski vojaki zavzeli vas Andrijivka kakih pet kilometrov od rusko-ukrajinske meje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
9.30 Po ukrajinskih napadih na zasedenih ozemljih obsežen električni mrk
Obstreljevanje ukrajinskih sil je poškodovalo visokonapetostno infrastrukturo v regiji Zaporožje, zaradi česar je več kot 600 tisoč ljudi v skoraj 500 naseljih ostalo brez elektrike, je na Telegramu zapisal ruski guverner delno zasedenega Zaporožja Jevgenij Balicki, ruske tiskovne agencije navaja srbski Tanjug.
Guverner dela regije Herson, ki je pod ruskim nadzorom, Vladimir Saldo, pa je sporočil, da so ostanki sestreljenih dronov poškodovali dve transformatorski postaji. Brez elektrike je po njegovih ocenah v več kot 150 krajih ostalo okoli sto tisoč ljudi. Kot je še dodal, si ekipe na terenu prizadevajo za čimprejšnjo obnovo oskrbe z elektriko.
Napade je medtem nadaljevala tudi ruska vojska. V napadu z droni v ukrajinski regiji Černigiv so bile ponoči ranjene štiri osebe, več objektov pa je bilo poškodovanih. Tudi iz Odese so poročali o ruskih napadih in škodi na infrastrukturi, navaja ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.
Do novih napadov prihaja po ponedeljkovem drugem krogu pogovorov med rusko in ukrajinsko delegacijo v Istanbulu, na katerem se strani nista uspeli dogovoriti o prekinitvi ognja.
Rusija je sicer na pogovorih predstavila memorandum s svojimi pogoji za končanje vojne. Ta med drugim zahteva mednarodno priznanje štirih delno zasedenih regij na vzhodu in jugu Ukrajine – poleg Zaporožja in Hersona še Lugansk in Doneck. Vse štiri si je Rusija enostransko priključila leta 2022. Zahtevajo tudi priznanje suverenosti nad polotokom Krim, ki ga je Rusija zasedla leta 2014.