Ponedeljek, 19. 6. 2017, 8.04
7 let, 1 mesec
Pirova zmaga Marine Le Pen in popolna Macronova oblast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,90
Še pred letom dni je bil Emmanuel Macron dokaj neznan politik, zdaj pa je ta francoski novi obraz postal mož z največjo politično močjo v Franciji v zadnjih letih.
V 577-članskem novem parlamentu bo imela levosredinska Republika na pohodu (Le republique en marche!) skupaj z zavezniško sredinsko stranko Demokratično gibanje (MoDem) kar 350 sedežev oziroma kar 60 odstotkov vseh sedežev v parlamentu.
- Lahko sploh še kaj zaustavi Macronov pohod k popolni zmagi?
- Vse boleče skrivnosti Marine Le Pen
- Vzporedne volitve v Franciji
- Bo Macron končal tako klavrno kot predhodnik Hollande?
Velik uspeh dobro leto dni stare Macronove stranke REM, ki je dobila absolutno večino.
Hladna prha za konservativne republikance.
Velik poraz socialistov, ki meji že na katastrofo.
Malo poslanskih sedežev za levo (Nepokorjena Francija) in desno obrobje (Nacionalna fronta) francoskega političnega prostora.
Rekordno nizka volilna udeležba.
Dvokrožni večinski volilni sistem je voda na Macronov mlin
Seveda Macron ne bi dosegel absolutne večine, če v Franciji na parlamentarnih volitvah ne bi veljal dvokrožni večinski sistem. Ta sistem je voda na mlin velikim strankam, skoraj na robu volilne poštenosti pa je v odnosu do majhnih strank, še zlasti strank, ki veljajo za večino preostalega političnega prostora za obstranske ali škodljive stranke – kot še vedno velja za Nacionalno fronto Marine Le Pen.
V drugem krogu francoskih parlamentarnih volitev se tako v volilnih okrajih, v katerih se v drug krog uspe prebiti tudi kandidatu Nacionalna fronte, vse leve in desne stranke združijo proti Nacionalni fronti.
Marine Le Pen se je prvič uspelo prebiti v francoski parlament, saj je v svojem volilnem okraju na severu Francije v drugem krogu prepričljivo zmagala s skoraj 60 odstotkov glasov. Kljub temu, da bo imela njena Nacionalna fronta v novem sklicu parlamenta štirikrat več poslancev kot v starem, ko je imela le dva poslanca, stranka ne bo mogla oblikovati poslanske skupine. Za oblikovanje poslanske skupine je potrebnih vsaj 15 poslancev. Le Penova je tudi zaradi tega že po prvem krogu zahtevala odpravo večinskega volilnega sistema in uvedbo proporcionalnega volilnega sistema.
Število glasov v prvem krogu po strankah (v oklepaju število sedežev, ki jih je dobila stranka oziroma predvolilna koalicija po prvem krogu):
REM: 28,2 odstotka (2 sedeža)
MoDem: 4,1 odstotka glasov (nič sedežev)
Skupaj REM in MoDem: 32,3 odstotka glasov (2 sedeža)
Republikanci: 15,8 odstotka (nič sedežev)
UDI: 3 odstotke (1 sedež)
Skupaj republikanci in UDI: 18,8 odstotka (1 sedež)
Nacionalna fronta: 13,2 odstotka (nič sedežev)
Nepokorjena Francija: 11 odstotkov (nič sedežev)
Socialisti: 7,4 odstotka (nič sedežev)
Komunisti: 2,7 odstotka (nič sedežev)
Razočaran je tudi prvi mož Nepokorjene Francije Jean-Luc Melenchon, ki je veliko volilno abstinenco na letošnjih parlamentarnih volitvah opisal kot nekakšno državljansko splošno stavko.
Število glasov v drugem krogu po strankah (v oklepaju je število sedežev, ki jih je dobila stranka oziroma predvolilna koalicija po drugem krogu, vključno s sedeži, priborjenimi v prvem krogu):
REM: 43,1 odstotka (308 sedežev)
MoDem: 6,1 odstotka (42 sedežev)
Skupaj REM in MoDem: 49,2 odstotka (350 sedežev)
Republikanci: 22,2 odstotka (113 sedežev)
UDI: 3 odstotke (18 sedežev)
Skupaj republikanci in UDI: 25,4 odstotka (131 sedežev)
Nacionalna fronta: 8,8 odstotka (8 sedežev)
Socialisti: 5,7 odstotka (29 sedežev)
Nepokorjena Francija: 4,9 odstotka (17 sedežev)
Komunisti: 1,2 odstotka (10 sedežev)
Preostali (neodvisni kandidati, zelo obrobne stranke in regionalne stranke): 5,1 odstotka (32 sedežev)
Nacionalna fronta ima tako v parlamentu dva sedeža manj kot komunistična stranke, ki je v drugem krogu s svojimi kandidati zbrala le 1,2 odstotka glasov. Prav tako ima Nacionalna fronta precej manj sedežev od Nepokorjene Francije in socialistov, čeprav je dobila na državni ravni več glasov od teh dveh strank.
Rekordno nizka volilna udeležba
Značilnost letošnjih parlamentarnih volitev je rekordno nizka volilna udeležba, najmanjša od vzpostavitve polpredsedniške pete republike leta 1958. V prvem krogu je dosegla volilna udeležba okoli 48 odstotkov, v drugem pa komaj okoli 43 odstotkov. Vseh francoskih volilnih upravičencev je 47 milijonov.
Zato ne preseneča, da so letos v prvem krogu dovolj glasov za poslanski mandat zbrali le štirje kandidati. Po pravilih mora namreč v prvem krogu kandidat, če želi dobiti poslanski sedež, poleg več kot polovice glasov vseh udeleženih volivcev, dobiti tudi vsaj vsaj 25 odstotkov glasov vseh volilnih upravičencev v volilnem okraju.
Kandidati sredinskega MoDem Francoisa Bayrouja (levo), ki je že na predsedniških volitvah podprl Macrona, so po dogovoru z REM kandidirali le v 90 volilnih okrajih. V preostalih 487 volilnih okrajih so kandidirali kandidati Macronove stranke.
Po raziskavi omenjene agencije je v prvem krogu parlamentarnih volitev za Macronovo stranko glasovalo 68 odstotkov volivcev, ki so ga podprli v prvem krogu predsedniških volitev.
Za republikance je v prvem krogu parlamentarnih volitev glasovalo 65 odstotkov volivcev, ki so v prvem krogu predsedniških volitev podprli kandidata republikancev Francoisa Fillona.
Za Nacionalno fronto je v prvem krogu parlamentarnih volitev glasovalo le 45 odstotkov volivcev, ki so v prvem krogu predsedniških volitev podprli prvo damo Nacionalne fronte Marine Le Pen.
Za Nepokorjeno Francijo je v prvem krogu parlamentarnih volitev glasovalo le 44 odstotkov volivcev, ki so v prvem krogu predsedniških volitev podprli Jean-Luca Melenchona.
