Nedelja, 18. 6. 2017, 13.07
6 let, 10 mesecev
Vzporedne volitve v Franciji: Macronovo gibanje bo imelo večino
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,08
Gibanje Naprej republika francoskega predsednika Emmanuela Macrona je glede na vzporedne volitve različnih inštitutov v parlamentu osvojilo absolutno večino. Njeni kandidati naj bi skupaj z zavezniško stranko MoDem zasedli med 355 in 425 od 577 sedežev. Udeležba je bila rekordno nizka - glede na prve ocene približno 43-odstotna.
Glede na ankete inštitutov Kantar Public in IPSOS naj bi Naprej republika skupaj z MoDem zasedla med 355 in 360 sedežev, medtem ko jima anketa inštituta Elabe napoveduje celo med 395 in 425 poslancev.
Desni Republikanci naj bi glede na napovedi v današnjem drugem krogu osvojili med 97 in 130 sedežev, socialisti med 27 in 49, skrajna desnica pa med 4 in 8. Skrajna levica - Nepokorna Francija in komunisti - naj bi zasedla med 10 in 30 poslanskih sedežev, povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Volilna udeležba je bila glede na ocene rekordno nizka - s 43 odstotki še nižja kot v prvem krogu pred tednom dni, ko je znašala približno 49 odstotkov. Leta 2012 se je volitev udeležilo 57,2 odstotka volivcev.
Najslabša udeležba v zadnjih 60 letih
Gre za najnižjo udeležbo v zadnjih 60 letih, na podlagi katere Macronovi kritiki trdijo, da njegova podpora dejansko ni tako velika. V prvem krogu pred tednom dni je denimo zanj glasovalo 32 odstotkov ljudi, ki so se udeležili volitev, a je to predstavljalo le 15 odstotkov vseh volilnih upravičencev, piše AFP.
Notranje ministrstvo bo uradne izide objavljalo v naslednjih urah, ko bodo v posamičnih okrožjih zaključili štetje glasovnic.
Zmaga Macronovega gibanja je bila glede na ankete pričakovana, čeprav so nekatere lani aprila ustanovljenemu gibanju napovedovale celo 470 sedežev. Rezultat kljub temu potrjuje zgodovinske spremembe v francoski politiki, v kateri sta velike izgube utrpeli tradicionalni največji stranki, Republikanci in socialisti.
Prvi mož slednjih, Jean-Christophe Cambadelis, je že napovedal odstop s položaja, češ da njihovega poraza ni mogoče spregledati. Levica mora po njegovih besedah "začeti nov cikel".
Socialisti so imeli v dosedanji sestavi parlamenta večino. Macronov predhodnik, socialist Francois Hollande se zaradi izjemno nizke priljubljenosti ni odločil znova potegovati za položaj.
Kdo bo sedel v parlamentu?
Izmed najbolj znanih političnih obrazov je že jasno, da je vstop v parlamentu uspel voditeljici skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen, ki je zmagala v okrožju Henin-Beaumont na severu države. A vsega skupaj naj bi Nacionalna fronta zasedla med med 4 in 8 sedežev - po navedbah stranke jih imajo že 6 -, kar je premalo za oblikovanje lastne poslanske skupine. Za to je potrebnih vsaj 15 poslancev.
Le Penova je v izjavi danes menila, da nizka udeležba zmanjšuje legitimnost novega parlamenta, poleg tega pa kritizirala francoski večinski volilni sistem, ki naj bi stranki preprečil osvojitev večjega števila poslanskih sedežev.
V skladu s sistemom namreč sedež pripade le zmagovalcu v posameznem volilnem okraju, medtem ko glasovi za preostale kandidate propadejo. Nacionalna fronta je v prvem krogu volitev 11. junija osvojila nekaj več kot 13 odstotkov glasov.
